Uvod
Vodni ekosistem je največji na planetu, zato oceanografi delijo ocean v cone po oceanografskih značilnostih, ena od njih globina vode. Pelagijski prostor je območje med dnom morja in površjem oceana. V njem večina morskega življenja živi in išče hrano. Pelagijski prostor ni obalen; je območje, kjer je na vseh straneh le voda.
Pelagijski ocean
Pelagijski ocean = odprta voda, ni blizu suše. Ocean je hladen, a voda stalno meša tople in hladne vode – točna temperatura težko izračunati. Termično stratificiran, stalni tok tople in hladne vode prinaša floro (morske alge). Favna (ribe in sesalci, ki jedo floro) se lahkoprehranjuje. Plankton tudi vir hrane v pelagijski coni.
Neritična cona (Neritic Zone)
Prvih 200 m (656 ft) globine, del pelagijskega oceana. CO2 + sončni svetloba + voda = hrana. Fitoplankton in sargassum kvitijo. Majhno morsko življenje se hrani s fitoplanktonom in sargassumom -> hranilno območje za večje bitje. Jate tun in makrel jedijo tu na morskih volkoh in krillu; s hraniljem v tej coni severni modri tun doseže nad 3 m in 680 kg.
Oceanska cona (Oceanic Zone)
Območje pod neritično cono do dna brez enake količine sonca. Tri podcone: eufotična, disfotična, afotična. Eufotična: fotosintetično življenje nekaj metrov globlje – variacije fitoplanktona in flore. Disfotična: ni dovolj luči za fotosintezo, a svetloba vidna. Afotična: popolnoma temna, brez luči. Morski organizmi so se razvili v bitja, ki preživijo na hrani v tej coni pelagijskega oceana.
Zooplankton
Plava v vodi, velikost od mikroskopskega do majhnih rib. Kitovi jedo zooplankton kot glavni del prehrane. S pritiskom morske vode skozi usnjene plošče v ustih ločijo zooplankton iz vode in ga pojejo. Morski psi prav tako filtrirajo iz oceanske vode na podoben način.