Življenjski cikel papigaške ribe

Splošno o papigaški ribi

Papigaška riba je pretežno tropska vrsta, ki živi v plitvih koralnih grebenih Rdečega morja ter Atlantskega, Indijskega in Tihoga oceana. Poznanych je približno 90 podvrst, največja koncentracija pa je v Karibskem morju.

Ime in izvid

Ime so dobile po svojih zobih, ki so razvitake v kljunasto strukturo na sprednjem delu ustnic. S to "kljunico" lomijo majhne kosce korale, ki jih požerejo.

Razmnoževanje

Razmnoževalni cikel

Ko je samica pripravljena odlagati jajca, izloči lepljiv sloj sluzovine okoli telesa. To deluje kot obrambni mehanizem, ki jo maskira pred plenilci. Jajca sprošča prosto v vodo, kjer se zmešajo s planktonom. Samec jih kasneje oplodi. Na koncu se jajca utegnejo v koralo, kjer izlijajo.

Razvoj

Oplodeno jajce se razvije v zarodek. Po izlejanju so mladiči v popolni samostojnosti – se skrijejo pred plenilci in sami iščejo hrano. Mladotne ribe imajo drugačne barvne vzorce kot odrasle in med zranjevanjem preidejo več spremenjanj vzorcev in barv.

Veliko rib ne preživi do odraslosti zaradi plenjenja, tiste, ki prežijejo, lahko živijo približno 5 let.

Prilagoditve

Večina papigaških rib začne življenje kot samice in v nekaj letih odloži tisoče jajc. S starostjo se spontano spremenijo v samce in spremenijo barvo. Razlog je v njihovem relativno kratkem življenju – je treba veliko jajc naenkrat in le malo samcev za oploditev.

Ekoško pomembnost

Papigaške ribe so ključne za zdravje koralnih grebenov, čeprav so nekdaj bile считаle za motnje. Upravljajo alge, ki bi drugače zadusile korale, in letno proizvajajo tone peska s razgradnjo majhnih kosov korale, ki jih odstranjujejo med iskanjem alg.