Biodiverziteta
Žraloki so vrhnji plenilci (apex predators). Njihova pozicija neposredno vpliva na populacije plen. Omejujejo določene vrste, kar povečuje raznolikost ekosistema. Ko ena populacija preveč narašča, prežre rastlinsko življenje ali druge vrste. Oceana navaja raziskavo (Havajski otoki, malo žralokov): več vrhunskih plenilcev = več herbivojev.
Naravna selekcija
Vrhnji plenilci kot žraloki vplivajo na naravno selekcijo (Darwin). Plenijo najšibkejše in bolne, najmočnejše preživijo in se razmnožujejo.
Rastlinsko življenje
Florida International University: tigerji žraloki vplivajo na rastlinsko življenje. Prisotnost tigerjev določa prehranjevalne navade plen (morske želve, dugongi, majhni herbivoji). Žraloki ohranjajo ravnotežje s strahom – plen paše nižjo kakovost morske trave, bazo oceanske živiljske verige.
Koralni rifovi
Mnogi žraloki jedijo plošče in grošerje, ki jedijo manjše ribe, ki jedijo alge na koralnih rifih (Oceana). Brez žralokov: plošče in grošerji prežrejo školjke → alge cveto neupravljivo. Cveti blokirajo sončno svetlobo, ki podpira korale.
Industrija
Vpliv žralokov (ali njihova odsotnost) se odraža v gospodarstvu. New York Times: raziskava Dalhousie Univ. (2007) – izginitev žralokov → naraščajo plošče (cownose rays) → prežrejo kapesante in školjke. Virginian-Pilot (2008): kapesante cvetele do ~2000, ko so opazili manjkanje žralokov.
Ubojice
Žraloki ubijego 5–15 ljudi letno (Oceana). Ljudje ubijemo >100 milijonov žralokov. Populacije velikih plenilcev (vključno žraloke) upadla za do 90 % v zadnjih 50–100 letih. Poleg strahu: komercialni ribolov – nesrečne pristope (vržejo nazaj, mrtve) in namerno (kitajska župa iz peraj – do 450 €/funt, CNN).