Po knjigi Razodetja (20. poglavje) bodo vsi ljudje, ki jih ne najdemo v knjigi življenja, privedeni pred Boga na sodbo. Knjiga življenja predstavlja seznam tistih, ki so jim bili grehi odpuščeni po veri v Jezusa Kristusa. Tisti, katerih imena niso v knjigi življenja, bodo sojeni na podlagi svojih dejanj, dejanj in besed v času svojega življenja.
Merilo za sojenje je Božji zakon, kot je razkrit v Svetem pismu, ki zajema vsa moralna načela in zapovedi. Sveto pismo pravi, da vsi ljudje niso dosegli popolnega Božjega merila in zato potrebujejo odrešitev in odpuščanje po Jezusu Kristusu.
Kar zadeva kristjane, je pomembno razumeti, da odrešenje v krščanstvu ne temelji na naših delih ali dosežkih, temveč izključno na milosti in usmiljenju Boga po veri v Jezusa Kristusa. Vendar so kristjani še vedno odgovorni za svoje odločitve in dejanja ter so poklicani živeti življenje poslušnosti in pravičnosti.
Medtem ko so kristjani z vero v Kristusa rešeni pred večno obsodbo, se bodo še vedno soočili z vrsto sodbe ali ocene pred Bogom, ki se imenuje Kristusov sodni stol, ki se razlikuje od sodbe na velikem belem prestolu. Ta ocena se osredotoča na vrednotenje življenja vernikov in njihovega skrbništva nad Božjimi viri in darovi.
Če povzamemo, sodba velikega belega prestola je v Razodetju prikazana kot sodba v skladu z deli za tiste, katerih imen ni v Knjigi življenja. Ta sodba služi kot opomin, da so vsi ljudje odgovorni za svoja dejanja in odločitve ter da se bodo na koncu soočili z Božjo oceno in pravico.