1. Sladkovodno življenje (anadromna faza):
* Problem: Losos v sladki vodi mora preprečiti, da bi voda vstopila v njihova telesa in izgubila soli.
* Rešitev:
* Ledvice: Proizvajajo velike količine razredčenega urina, kar odpravlja odvečno vodo.
* Gills: Aktivno absorbirajo soli iz vode skozi specializirane celice, imenovane kloridne celice.
* črevesje: Absorbirajo soli iz hrane.
2. Življenje slane vode (katadromozna faza):
* Problem: Losos v slani vodi mora preprečiti izgubo vode in preprečiti prekomerno kopičenje soli.
* Rešitev:
* Ledvice: Za varčevanje z vodo proizvajajo majhne količine koncentriranega urina.
* Gills: Preko kloridne celice aktivno izločajo odvečne soli.
* črevesje: Zmanjšajo absorpcijo soli iz hrane.
Fiziološke prilagoditve:
* kloridne celice: Te specializirane celice v škrgah igrajo ključno vlogo pri absorpciji in izločanju soli, odvisno od okolja.
* Hormonski nadzor: Hormoni, kot sta kortizol in prolaktin, uravnavajo aktivnost kloridnih celic in drugih osmoregulacijskih mehanizmov.
* vedenjske prilagoditve: Losos lahko pije več vode v slani vodi, da nadomesti izgubo vode in se lahko izogne tudi zelo fiziološkim območjem.
Anadromična migracija:
Sposobnost lososa, da preklopi med sladko vodo in slano vodo, je ključnega pomena za njihov življenjski cikel. Rojeni so v sladkovodnih potokih, selijo se v ocean, da se nahranijo in rastejo, nato pa se vrnejo v sladko vodo, da se drstijo. Ta migracija vključuje izjemen fiziološki premik v njihovih osmoregulacijskih mehanizmih, ki jim omogoča, da preživijo in uspevajo v obeh okoljih.
Na splošno:
Losos se je razvil prefinjene osmoregulacijske mehanizme, ki jim omogočajo, da ohranijo konstantno notranjo koncentracijo soli, kljub nihajoči slanosti njihovega okolja. Ta prilagoditev je bistvenega pomena za njihov preživetje in reproduktivni uspeh.