* Omejitve podatkov: Ni globalnega, centraliziranega sistema, ki bi sledil vsaki ujeti ribe. Podatke zbirajo posamezne države, vendar so pogosto nepopolni, nedosledni in ne vedno javno dostopni.
* Različne vrste ribolova: Upoštevati moramo komercialni ribolov (za dobiček) in rekreativni ribolov (za športno in osebno uporabo).
* Načini ribolova: Ribiške metode se zelo razlikujejo, kar vpliva na število ujetih rib. Nekatere metode, kot je vlečenje, so veliko bolj uničujoče kot druge.
* BATCATCH: Pomemben del ulova je nenamerno ujet (bendcatch) in to je težko natančno določiti.
Namesto določene številke, tukaj vemo:
* Ogromne številke: Letni ulov naj bi bil v stotine milijonov ton.
* Overfing: Številne zaloge rib so pretirane, kar pomeni, da jih hitreje ujamejo, kot se lahko napolnijo.
* Skrbi za trajnost: Ta prekomerni ribolov ima pomemben vpliv na morske ekosisteme in varnost preskrbe s hrano.
Če želite razumeti obseg te številke, lahko najdete ocene organizacij, kot so:
* Organizacija Združenih narodov (FAO): Objavljajo redna poročila o globalnem ribištvu in ribogojstvu.
* Svetovni sklad za prostoživeče živali (WWF): Izvajajo raziskave in zagovarjanje o trajnostnih ribolovnih praksah.
Ključnega pomena je prepoznati, da je število ujetih rib le en del zapletene slike. Razumevanje širšega konteksta ribolovnih praks, vplivov na okolje in prizadevanja za ohranjanje je bistvenega pomena.