Delfini so inteligentni in prilagodljivi lovci, opremljeni s specializiranimi tehnikami za globoko ali zmutno vodo.
Eholokacija
To je njihova najpomembnejša prilagoditev za zmutne razmere. Delfini izsevajo visokofrekvenčne klike, ki se odbijajo od predmetov in ustvarjajo "zvokovne slike" v njihovih možganih. Z analizo intenzitete, smeri in časa povratka eha lahko ugotovijo velikost, obliko, razdaljo in celo hitrost plen. Lahko prilagodijo frekvenco in intenziteto klikov, celo usmerijo svoje klike kot sonar žarek.
Drugi čuti
Vid je manj uporaben v zmutni vodi, a še vedno igra vlogo v plitejskih območjih. Delfini morda uporabljajo tudi dotik z občutljivimi nošnjami, in nekateri vrsti morda uporabljajo vonj, čeprav eholokacija ostaja primarna.
Skupinsko lovljenje
Delfini pogosto sodelujejo pri goncenju rib v gušte formacije. Nekatere vrste ustvarjajo mehurčaste mreže s prostim zrakom iz dihališč, kar zadrži ribe v majhnem območju za lažje zajemanje.
Prilagoditve za globoko vodo
Globoko potapljajoče vrste lahko zadržijo dihanje za podaljšane periode in pogosto napadajo globokooceanske plen, kot so kalmarji in cefalopodi.
Z napredno eholokacijo, timskim delom in fizičnimi prilagoditvami ostajajo delfini visoko uspešni plenilci celo v izzivnih okoliščinah.