stratigrafija: Zobje morske pse pogosto najdemo v specifičnih geoloških formacijah ali kamnitih plasteh. Geologi in paleontologi lahko starost teh plasti ocenijo z različnimi metodami, kot so radiometrično zmenki ali analiza fosilov, ki jih najdemo v istih slojih. Če poznamo starost skalne plasti, kjer je odkrit zob morskega psa, je mogoče oceniti starost zoba.
Pridruženi fosili: Kadar najdemo zobe morskega psa v tesni povezavi z drugimi fosili, kot so ribje kosti ali ostanki morskih organizmov, lahko daje namige o starosti zoba. S primerjavo fosiliziranih ostankov in analizo njihovih znanih starosti lahko paleontologi ocenijo približno starost zob morskega psa.
Primerjalna anatomija: Zobje morske pse lahko sčasoma kažejo subtilne spremembe v obliki in strukturi. S preučevanjem in primerjavo zob morskega psa iz različnih časovnih obdobij in vrst lahko raziskovalci prepoznajo vzorce in trende, ki pomagajo pri določanju relativne starosti določenega zoba.
mikro-CT skeniranje: Napredne tehnike slikanja, kot je mikro-računalniška tomografija (mikro-CT) skeniranje, lahko razkrijejo notranje strukture in rastne plasti znotraj zob morskega psa. Ta metoda omogoča raziskovalcem, da preučijo značilnosti, kot so dentine tubule in debelina sklenine, ki lahko nudijo vpogled v starost zob.
Kemična analiza: Zobje morske pse vsebujejo različne kemične elemente, vključno s kovinami v sledovih in izotopi. Z analizo elementarne sestave in izotopskih podpisov lahko znanstveniki ocenijo starost zob. Ta tehnika je še posebej uporabna za zobe morskega psa, ki jih najdemo v morskih usedlinah.
Pomembno je opozoriti, da te metode niso vedno natančne in lahko zagotavljajo različne stopnje natančnosti, odvisno od posebnih okoliščin. Ocene starosti zob morskega psa so pogosto široke območja ali približevanja, ne pa natančni datumi, uporabljena raziskovalna metodologija pa bo odvisna od razpoložljivih dokazov in strokovnega znanja raziskovalcev.