Optimalni pH želodca je močno kisel, običajno med 1 in 2. Ta kislost je bistvena za aktivacijo pepsina, encima, ki razgrajuje beljakovine, in za denaturacijo beljakovin, da jih olajša prevarjanje.
Nizek pH tudi pomaga pri vstavljanju hranil, kot so železo in vitamin B12, in zaščiti pred patogeni s pobijajočijo večino bakterij in mikroorganizmov. Želodec izdrži to kislost s prevladujočim sluznim slojem in izločanjem bikarbonata.
Odkloni od optimalnega pH, kot so nizka ali odsotna želodčna kislina, lahko poškodujejo prevarjanje in povečajo tveganje za okužbe.