Vendar pa lahko nekatere vrste alg kažejo določeno vedenje, ki prispeva k njihovemu gibanju ali položaju v okolju ribnika:
1. Plinske vakuole: Nekatere planktonske alge, kot so modrozelene alge, imajo plinske vakuole. To so strukture, napolnjene z zrakom, ki pomagajo algam uravnavati njihov vzgon in ohranjati svoj položaj v vodnem stolpcu. S prilagajanjem količine plina v teh vakuolah se lahko alge dvigajo ali spuščajo znotraj ribnika.
2. Fototaksi: Nekatere vrste alg kažejo fototaksijo, kar je težnja, da se premikajo proti virom svetlobe ali stran od njih. Ta odziv jim omogoča, da se postavijo na območja z optimalnimi svetlobnimi pogoji za fotosintezo.
3. Reotaksija: Nekatere vrste alg kažejo reotakso, kar je nagnjenost k gibanju kot odziv na vodne tokove. To vedenje jim pomaga, da ostanejo viseči v tekoči vodi in se izognejo temu, da jih voda odnese.
4. Bički in migetalke: Nekaj vrst alg, kot so evglenoidi in dinoflagelati, ima flagele ali cilije. Te lasem podobne strukture jim omogočajo, da se premikajo po vodi s bičanjem ali udarjanjem.
5. Jadralno letenje: Diatomeje, pogosta vrsta alg, se lahko premikajo po trdnih površinah z izločanjem sluzi ali sluzi, ki olajša drsno gibanje.
Pomembno je omeniti, da so ti gibi običajno subtilni in v mikroskopskem merilu. Splošno zaznavanje gibanja umake iz ribnika pogosto izhaja iz kopičenja in rasti kolonij alg, ki tvorijo vidne zaplate ali odeje na vodni površini.