Bočni čutni organ
Bočni čutni organ teče od ribje glave vse po njendem telesu in sestavlja iz niza kopic čutnih celic, imenovanih nevromasti. Lokirani bodisi na ali tik pod kožo, nevromasti vsebujejo čutne dlake. Te dlake so obkrožene zželatinozo kupulo, ki se upogne v odziv na vodo, ki se giblje okoli nje.
Specializacija kanalov
Nekatere ribe, ki vse svoje življenje plavajo ali so izpostavljene stalnim močnim tokovom, razvijejo specializacijo kanalov. Imajo kanale, ki tečejo tik pod površino kože, kjer so nevromasti hišeni. Kupule so zaščitene znotraj teh tekočine polnih kanalov in so izpostavljene le skozi pore vzduž bočnega čuta. To pomaga preprečiti, da bi ribe imele preirazražene nevromaste zaradi njihovega stalno gibajočega se okolja.
Ambulakralni bočni čutni organ
Pri nekaterih ribah, vključno z morskimi psi in rajami, je bočni čutni organ sposoben zaznavati električne toeke. V tem primeru so čutne celice globoko v koži na dnu površinskih kanalov. Kanali so poln substance, ki vodi elektriko. To omogoča tim ribam, da zaznajo majhne električne náboje od drugih rib in živečih bitov v njihovem okolju. Ambulakralni bočni čutni organi so občutljivi ne le na električne náboje, ampak tudi na gibanje in vibracije v vodi.
Varno gibanje
Bočni čutni organ je ključen za ribo, da se varno giblje v svojem okolju. Preprečuje trke z drugimi ribami, pomaga jim najti hrano in izogniti se ribam, ki bi jih morda zjeli. Skupaj z bočnim čutnim organom je ribja koža poln živčnih končic, ki lahko reagirajo na spremembe tlaka ali temperature. Ribе to парijo z zmožnostjo zaznavanja slanosti vode okoli njih, da ostanejo stran nevarnih vod.