V jezeroskem ekosistemu živе (biotske) in neživе (abiotne) komponente medsebojno delujejo na kompleksen način:
Kroženje hranil: Fitoplankton in mikrobи uporabljajo sončno svetlobo in hranila, kot so dušik in fosfor, za tvorbo organske snovi.
Razgradnja in kisik: Bakterije in glive razgradijo mrtvo snov, sproščajo hranila; raven kisika vpliva na učinkovitost razgradnje.
Temperatura in stratifikacija: Sončno segrevanje ustvari temperaturnе plasti, ki vplivajo na to, kjer organizmi živijo in iščejo vire.
pH in alkalnost: Kemija vode, oblikovana z geologijo in biološkimi procesi, določa, katere vrste lahko preživijo.
Plenjenje in tekovanje: Medvrstne interakcije nadzorujejo velikost populacij in oblikujejo skupnostno strukturo.
Človeški vpliv: Onesnaženje in tujerodne vrste, ki jih vnašajo ljudje, lahko motijo ravni hranil, kisik in ekološko ravnotežje.
Spremembe v eni komponenti lahko kaskadno vplivajo na celoten jezeroski sistem.