Pufer ribe ne zaščitijo neposredno svojih mladih pred plenilci na enak način kot mnogi sesalci ali ptice. Tukaj je zakaj:
- Manjkajoča starševska skrb: Pufer ribe splošno niso pozorni starši. Legajo jajca, in to je pogosto konec njihove vključenosti. Ni straže, hranjenja ali poučevanja mladih. Strategija leganja jajc: Pufer ribe legajo velike količine jajc (včasih tisoče) v eni leži. Ta strategija poveča možnosti, da kakršnekoli mlado preživi, kljub visoki stopnji plenjenja.
- Omejena gibljivost mladih: Mladi puferji so splošno zelo ranljivi in nimajo gibljivosti za beg pred plenilci.
- Toksičnost kot obramba: Mladi puferji dedujejo toksičnost svojih staršev. Čeprav natančna raven variira med vrstami in starostjo, strup deluje kot odvraščilo mnogim plenilcem, kar mlade देता neko stopnjo zaščite.
Kako torej mladi puferji preživijo?
- Velike količine jajc: Ta strategija poveča verjetnost, da vsaj nekateri mladi preživijo.
- Toksična obramba: Dedovana toksičnost odvrne večino plenilcev.
- Čas izlisevanja: Pufer ribe pogosto usklajujejo izlisevanje z obdobji obilja plen, kar njihovim mlade daje dostop do hrane in boljšo priložnost za preživetje.
Skupaj, mladi puferjev zanašajo na svojo naravno toksičnost in veliko število potomstva za premagovanje manjkajoče starševske skrb in lastno ranljivost pred plenilci.