Tu je razčlenitev situacije:
1. Vprašanje kitolova:
* komercialno kitolov: Japonska je leta 1986 uradno prenehala s komercialnim kitologom po moratoriju Mednarodne komisije za kitolov (IWC).
* "Znanstveno kitolova": Japonska je pod krinko "znanstvenih raziskav" nadaljevala kitolova za zbiranje podatkov o populacijah kitov. Ta praksa je bila zelo sporna, saj so mnogi verjeli, da je vrzel za nadaljevanje komercialnega kitolova.
* Umik iz IWC: Leta 2019 se je Japonska uradno umaknila iz IWC in v svojih teritorialnih vodah nadaljevala komercialno kitolo. Vendar to velja samo za kite Minke.
2. Argumenti za kitolov:
* Kulturna tradicija: Za nekatere Japonke je kitolov globoko vkoreninjena kulturna tradicija, ki se je prenesla skozi generacije.
* Ekonomski pomen: Kitalniki so bili vir hrane in dohodka za nekatere obalne skupnosti.
* Znanstvene raziskave: Nekateri trdijo, da je za učinkovito razumevanje in upravljanje populacije kitov potrebno nadaljnje raziskave.
3. Argumenti proti kitolovanju:
* Ohranjanje: Številne vrste kitov so razvrščene kot ogrožene ali ranljive, kitolov pa ogroža njihovo preživetje.
* Etični pomisleki: Mnogi verjamejo, da je ubijanje kitov sam po sebi kruto in neetično, ne glede na razlog.
* Znanstvena veljavnost: Znanstvena utemeljitev japonskega kitolov je bila široko pod vprašaj.
4. Trenutno stanje:
* Medtem ko je Japonska v svojih teritorialnih vodah nadaljevala komercialno kitolo za kite Minke, ni nadaljevala komercialnega kitolova za druge vrste.
* Vprašanje ostaja zelo sporno, s stalnimi razpravami o ohranjanju, kulturni dediščini in etičnih pomislekih.
Ključno je priznati, da:
* Različne perspektive obstajajo na kitolovu: Nekateri ga podpirajo, drugi pa to ostro nasprotujejo.
* Vprašanje je zapleteno: Vključuje kulturno, gospodarsko, znanstveno in etično razsežnost.
Pomembno je, da se ukvarjate z argumenti na obeh straneh in oblikujte svoje mnenje na podlagi dokazov in kritičnega razmišljanja.