Kiti komunicirajo prek več metod:
- Vokalizacije: Kliki, piščalci, jekenja in kompleksne pesmi (zlasti pri kitih gibanih) prenašajo identiteto, lokacijo, čustveno stanje in namere.
- Telesni jezik: Skoki, udarci repa ali perutnin in fonkanje lahko signalizirajo agresijo, podrejenost ali igravnost.
- Dotik: Tretje, drgnjenje ali zapletanje teles, pogosto opazeno med matermi in mladiči ali povezanimi pari.
- Označevanje z vonjem: Nekatere vrste, kot so kit kaljužnik, sproščajo ambergris v vodo, morda za označevanje teritorija ali privabljanje partnerjev.
- Eholokacija: Nekateri zobati kiti uporabljajo klike in odmeve za orientacijo in iskanje predmetov, čeprav je to predvsem za zaznavanje, ne za komunikacijo.
Točne metode se razlikujejo po vrstah in so še vedno predmet raziskav znanstvenikov.