1. Kitolov za hrano in stranske proizvode: V zgodovini so kite lovili predvsem zaradi njihovega mesa in maščob, ki so jih predelali v olje za različne namene, kot sta razsvetljava in mazanje. Nekatere vrste kitov, kot sta grenlandski kit in kit semen, so bile posebej tarča zaradi njihovega dragocenega olja spermaceta. Zelo iskani so bili tudi drugi izdelki iz kitov, vključno z baleenom (prožnim materialom v ustih nekaterih kitov), kitovo kostjo in ambro (redko snovjo, ki jo proizvajajo kiti sperme).
2. Komercialni kitolov: V preteklih stoletjih se je komercialni kitolov močno razširil zaradi povpraševanja po kitovem olju, balenu in drugih proizvodih. Zasledovanje dobička je privedlo do ustanovitve kitolovskih flot, ki so uporabljale harpune, eksplozivne sulice in druge specializirane lovske metode za zajemanje in predelavo velikega števila kitov.
3. Kulturni in samooskrbni lov: V nekaterih avtohtonih skupnostih ima lov na kite kulturni pomen in služi kot tradicionalna praksa za pridobivanje hrane in virov. Samooskrbni lov vključuje lov na kite za lokalno porabo in preživetje v določenih skupnostih, v nasprotju s komercialnimi nameni.
4. Znanstveno raziskovanje: Omejeno število kitov se lovi tudi v znanstvene namene, kot so populacijske študije, ekološke raziskave ter spremljanje zdravja in vedenja kitov. Znanstveni kitolov se običajno izvaja v skladu s strogimi predpisi in vključuje zbiranje podatkov in vzorcev za boljše razumevanje vrst kitov in njihovih habitatov.
Vendar je pomembno opozoriti, da so sodobne kitolovske prakse močno urejene z mednarodnimi sporazumi in prizadevanji za ohranjanje. Komercialni kitolov je zdaj prepovedan v večini delov sveta zaradi skrbi glede zmanjšanja populacije kitov in trajnosti morskih ekosistemov. Kljub tem predpisom nekatere populacije kitov ostajajo ranljive zaradi nezakonitega kitolova, prilova (nenamerno ulov kitov v ribiško orodje) in drugih groženj, ki jih povzroči človek.