V zgodnjih 1900-ih ni bilo specifične pasme, določene za skakanje. Uporabljeni konji so bili tipično močni, atlantični in vsebožni, z dobro mešanico moči in spretnosti.
Pogosti tipi so vključevali:
- Krvavki: Cenjeni zaradi hitrosti, izdržljivosti, skakalne sposobnosti, atletičnosti in elegance.
- Lovski konji: Rejeni za lov, imeli so tudi moč, skakalno sposobnost in pogum.
- Polkrvavki: Mešanci, pogosto s krvavkovo krvljo, ki nudijo mešanco atletičnosti in narava.
- Teplokrvavki: Čeprav še niso bile široko prepoznana kategorija, so križanci krvavkov s težkimi pasmami, kot so hanovrijani, pridobivali popularnost zaradi velikosti, moči in skakalne sposobnosti.
V tistem času je bil poudarek na splošni atletičnosti in naravu, ne na specifični pasmi. Konji so bili izbrani po posameznih sposobnostih in primernosti za skakanje. Ključne lastnosti so vključevale moč, spretnost, skakalni talent, pogum in miren, odziven narav.
Skakanje, kot ga poznamo danes, se je v zgodnjih 1900-ih še razvijalo; specializacija pasem za šport je nastala kasneje v 20. stoletju.