Naravni plenilci:
* kojoti: Kojoti so najpogostejši plenilec divjih Mustangov, zlasti mladih žrebcev in šibkih ali poškodovanih konj.
* Gorski levi: Gorski levi lahko občasno plenijo na Mustangi, še posebej, če so konji izolirani ali pod stresom.
* medvedi: Medvedi niso glavna grožnja za odrasle Mustange, vendar lahko predstavljajo nevarnost za žrebe.
* Wolves: Volkovi so bili v preteklosti naravni plenilec divjih konj, vendar je njihovo število na številnih območjih omejeno.
Grožnje, ki jih povzroča človeka:
* Izguba habitata: Ko raste človeška populacija, je habitat divjih konj vse bolj posega v razvoj, kmetijstvo in druge rabe zemljišč.
* Konkurenca z živino: Divji konji tekmujejo z živino za pašo, kar lahko privede do konflikta z rančarji.
* bolezen: Divji konji so dovzetni za različne bolezni, vključno z gripo kopitarjev, virusom zahodnega Nila in zadavo.
* Človeško nadlegovanje: Človeške dejavnosti, kot so uporaba terenskih vozil, paša živine in rekreacijske dejavnosti, lahko stresejo in izpodrivajo divje konje.
* Zajem in odstranjevanje: Na nekaterih območjih se divji konji zajamejo in odstranijo iz svojih čred, bodisi za posvojitev bodisi za upravljanje velikosti prebivalstva.
Druge grožnje:
* Podnebne spremembe: Podnebne spremembe lahko vplivajo na populacijo divjih konj, saj vplivajo na razpoložljivost vode, kakovost krme in prenos bolezni.
* Konkurenca z drugimi divjimi živalmi: Divji konji tekmujejo z drugimi divjimi živalmi za vire, kot so voda in paša.
Pomembno je opozoriti, da se relativna grožnja, ki jo predstavlja vsak od teh dejavnikov, razlikuje glede na določeno lokacijo in druge okoljske razmere. Vendar vse te grožnje prispevajo k izzivom, s katerimi se soočajo divji Mustangi pri preživelih in uspevanju v svojem naravnem habitatu.