Naravna selekcija in okolje
Poniki niso preprosto izbrali, da ostanejo majhni. V surovem okolju – kot so hladna podnebja, gorske regije ali virovno omejeni otoki – manjša velikost nudila resnične prednosti. Manjši konji zahtevajo manj hrane, lažje se gibljejo po težavnem terrenu in pogosto bolje prenesejo ekstremne pogoje kot večji konji.
Človeški vpliv
Skrze odomačenje so ljudje selektivno gojili manjše konje za specifične naloge, vključno z vlečenjem vozov v ozkih prostorih, delom v rudnikih in vožnjo otrok. Skrze generacije so te preference oblikovale rasе ponikov, ki jih poznamo danes.
Genetika in otoški učinek
Specifične genetske mutacije prispevajo k manjši postavi, in te lastnosti se lahko dedujejo skozi gojenje. Poniki, ki so se razvili na otokih, so postali manjši od svojih kopaljskih sorodnikov zaradi omejenih virov in manj plenilcev.
Velikostna klasifikacija, ne ločena vrsta
Pomembno je pomniti, da je "ponik" velikostna klasifikacija, ne ločena vrsta. Nekatere rase so dosledno ponikaste, medtem ko druge sodijo v katerokoli kategorijo konj ali ponik, odvisno od posameznika.
Končno je kombinacija naravnih pritiskov in človeške selekcije, ki je privedla do razvoja majhnih, trdovitih konjev, ki jih imenujemo poniki.