Uničenje živalskih habitatov ima lahko uničujoč vpliv na prostoživeče živali. Nekatere posledice uničenja habitatov vključujejo:
Izumrtje vrst: Uničenje habitatov je glavni vzrok za izumrtje vrst. Ko je živalski habitat uničen, na tem območju ne more več živeti in njeno prebivalstvo bo upadlo. Če je upad prebivalstva prevelik, lahko vrsta izumrla.
Razdrobljenost populacije: Uničenje habitatov lahko privede tudi do razdrobljenosti prebivalstva, kar se pojavi, ko je populacija razdeljena na dve ali več manjših populacij. Razdrobljenost lahko živalim oteži iskanje hrane, parjenja in razmnoževanja ter sčasoma lahko privede do izumrtja vrst.
Izguba biotske raznovrstnosti: Uničenje habitatov lahko privede tudi do izgube biotske raznovrstnosti, ki je raznolikost življenja na Zemlji. Biotska raznovrstnost je pomembna za vzdrževanje zdravih ekosistemov in je bistvenega pomena za zagotavljanje blaga in storitev ljudem, kot so hrana, voda in zdravila.
Povečana ranljivost za bolezen: Uničenje habitata lahko živali naredi bolj ranljive za bolezen. Živali, ki živijo v razdrobljenih habitatih, pogosteje pridejo v stik z ljudmi in njihovimi udomačenimi živalmi, kar lahko prenaša bolezni. Uničenje habitatov lahko privede tudi do sprememb v podnebju, zaradi česar lahko tudi živali bolj ranljive za bolezen.
Propad ekosistema: V nekaterih primerih lahko uničenje habitatov povzroči propad ekosistema. To se zgodi, ko je ekosistem tako poškodovan, da ne more več podpirati življenja. Propad ekosistema ima lahko uničujoč vpliv na človeške skupnosti, ki se za njihovo preživetje zanašajo na ekosistem.
Uničenje habitatov je resen problem, ki ogroža preživetje številnih vrst. Pomembno je sprejeti ukrepe za zaščito habitatov prostoživečih živali in preprečiti, da bi se pojavilo uničenje habitatov.