Nočno vedenje: Aardvarks so predvsem nočni, kar pomeni, da so aktivni ponoči. Ta prilagoditev jim pomaga, da se izognejo žgoči vročini in plenilcem, ki so aktivni čez dan, kot so levi in hijene. Ker so nočne živali, lahko aardvarks varčujejo z energijo in učinkoviteje iščejo hrano v hladnejših razmerah.
Specializirana dieta: Aardvarks so žužkojedi, prehranjujejo se predvsem s termiti in mravljami. Njihova prehrana zahteva posebne prilagoditve. Imajo dolge, lepljive jezike, ki jih lahko iztegnejo do 30 centimetrov (približno 12 palcev). Ti jeziki, pokriti s slino, jim pomagajo seči globoko v gomile žuželk in ujeti njihov plen.
Močni kremplji: Aardvarks ima močne, ostre kremplje na sprednjih nogah. Ti kremplji se uporabljajo za kopanje v termitnike in mravlje, njihov glavni vir hrane. Kremplji so v pomoč tudi pri obrambi pred plenilci, kadar je to potrebno.
Debela koža: Aardvarks imajo debelo, usnjato kožo, ki jih ščiti pred piki žuželk in praskami med kopanjem na neravnem terenu. Njihova trda koža služi kot naravni oklep, ki jim omogoča, da se znajdejo v okolju brez večjih poškodb.
Samotni življenjski slog: Aardvarks so večinoma samotarske živali, razen v času parjenja. Ta prilagoditev zmanjšuje konkurenco za hrano in zatočišče ter pomaga pri izogibanju plenilcem, ki ciljajo na večje skupine.
Vedenje kopanje: Aardvarks so izurjeni kopači in velik del svojega časa preživijo pod zemljo v rovih. Ti rovi nudijo zavetje pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, plenilci in počivališča čez dan. Aardvark lahko izkoplje nov rov v izjemno kratkem času, do dveh minutah.
Odličen voh: Aardvarks imajo izjemen voh, ki jim omogoča zaznavanje podzemnih kolonij žuželk. S svojimi dolgimi, gibljivimi gobci izvohajo svoj najljubši plen, tudi če je zakopan globoko v zemljo.
Samotni življenjski slog: Aardvarks so samotarske živali, razen v času parjenja. To samotarsko vedenje zmanjšuje tekmovanje za hrano in zatočišče ter jim pomaga pri izogibanju plenilcem, ki ciljajo na večje skupine.
Te prilagoditve skupno podpirajo preživetje aardvarkov in jim omogočajo, da učinkovito izkoriščajo vire, ki so na voljo v njihovih habitatih, pri čemer se osredotočajo predvsem na njihovo specializirano žužkojedo prehrano in se zaščitijo pred plenilci.