Fizične značilnosti:
* Ušesa: Dihurji imajo majhna trikotna ušesa, ki so postavljena visoko na glavo. To jim omogoča, da nabirajo zvoke iz širšega razpona kotov.
* ušesni kanali: Njihovi ušesni kanali so razmeroma dolgi in ozki, kar pomaga usmeriti zvočne valove proti ušesu.
slušne sposobnosti:
* frekvenčno območje: Dihurji lahko slišijo širši obseg frekvenc kot ljudje, od približno 20 Hz do 45 kHz. To pomeni, da lahko slišijo tako nizko razgibane zvoke kot visoke zvoke, ki so za nas neslišni.
* Lokalizacija zvoka: Dihurji imajo odlične sposobnosti lokalizacije zvoka. Izvor zvoka lahko natančno natančno določijo, tudi če je rahlo ali prihajajo za njimi. To je ključnega pomena za lov, saj jim omogoča hitro in natančno iskanje plena.
* Občutljivost: Dihurji imajo zelo občutljiv sluh, kar pomeni, da lahko slišijo zvoke, ki so preveč tihi, da bi jih ljudje zaznali. Ta občutljivost je še posebej koristna v njihovem nočnem življenjskem slogu, kjer se močno zanašajo na sluh za krmarjenje in iskanje hrane.
vedenjski pomen:
* Komunikacija: Dihurji uporabljajo različne vokalizacije, vključno s chirps, vijaki in godrnjanjem, da medsebojno komunicirajo. Njihov občutljivi sluh jim omogoča, da razumejo te vokalizacije in ustrezno odzovejo.
* Lov: Kot že omenjeno, je njihovo izjemno zaslišanje bistvenega pomena za lov. Uporabljajo ga za iskanje plena, sledenje njihovim gibom in celo napoveduje njihovo vedenje.
* Zavedanje okolja: Dihurji se zanašajo na sluh, da krmarijo po njihovem okolju, odkrijejo potencialne grožnje in se izognejo nevarnosti.
Zanimiva dejstva:
* Dihurji pogosto nagnejo glavo, da bolje natančno določite smer zvoka.
* Slišijo zvoke od oddaljenosti do 100 čevljev.
Na splošno imajo dihurji zelo razvite slušne sposobnosti, ki igrajo ključno vlogo pri svojem preživetju. Njihova občutljiva ušesa, široko frekvenčno območje in odlične veščine lokalizacije zvoka jim omogočajo izjemne poslušalce in jim omogočajo učinkovito krmarjenje po njihovem okolju.