Žirafe imajo izjemno dolge vrate, ki so podražile zanimanje in znanstveno radovednost.Prevladujoča razlaga je znana kot "teorija konkurence." Predlagana v 18. stoletju s strani Jean-Baptistea Lamarcka in dopolnena s strani Charliesa Darwina, ta teorija povezuje razvoj dolgih vrat s konkurenco za hrano:
- Konkurenca za vegetacijo: Žirafe se predvsem hranijo z listi in pupi dreves in grmov. V afriških savanah lahko ta hrana biti visoko na drevesih, kjer je konkurenca z drugimi biljojedi intenzivna.
- Prilagoditev za doseganje visokega lista: Žirafe so razvile podaljšane vrate za dostop do visoke vegetacije. Skozi generacije so bili posamezniki z daljšimi vrati bolj uspešni pri pridobivanju hrane in imeli boljše priložnosti za preživetje in reprodukcijo.
- Spolna selekcija: Samci žiraf se udeležujejo "vratanja," kjer uporabljajo vrate za udarce in potiskanje drug drugega. Daljši vrat bi lahko kazal na moč in prevladovanje, kar naredi posameznike bolj priljubljenimi za partnerje.
- Razvojni mehanizmi: Žirafe imajo neobičajno veliko število vratnih vreten, spremenjene oblike vreten, obsežen rast kosti med razvojem in specializirane vratne mišice in ligamenta.
Pomembno je opaziti, da teorija evolucije s naravno selekcijo ponuja najbolj prepričljivo razlago za to, kako so žirafe razvile dolge vrate. S časom so konkurenca za hrano, spolna selekcija in razvojne spremembe privedle do izjemne dolžine vrat sodobnih žiraf.