1. Zakoni o ohranjanju in prostoživečih živalih :Vlade v Indoneziji in Maleziji so sprejele zakone in predpise za varstvo prostoživečih živali za zaščito orangutanov in njihovih habitatov. Ti zakoni vključujejo stroge kazni za nezakonito lov, lov in posedovanje orangutanov.
2. Vzpostavitev zaščitenih območij :Za zaščito populacije orangutana so bila določena različna zaščitena območja, vključno z nacionalnimi parki in rezervami. Ta območja se upravljajo in urejajo, da se čim bolj zmanjšajo človeške dejavnosti in zagotavljajo varno zatočišče za živali. Ključna zaščitena območja vključujejo nacionalni park Gunung Leuser, Tanjung, ki je postavil nacionalni park, in svetišče divjih živali Kinabatangan.
3. Nadalj za protipotiranje :Organizacije za varstvo, vladne agencije in lokalne skupnosti sodelujejo pri boju proti lopu in nezakoniti trgovini z orangutani in njihovimi deli telesa. Proti protipotične patrulje, zbiranje obveščevalnih podatkov in izobraževanje v skupnosti igrajo ključne vloge pri odvračanju lovcev in motenju nezakonitih dejavnosti.
4. Programi za ohranjanje vrst :Organizacije, kot so Borneo Orangutan Survival Foundation (BOSF), Orangutan Foundation International (OFI) in program za ohranjanje orangutana Sumatrana (SOCP) izvajajo programe ohranjanja vrst, osredotočene na zaščito orangutana. Ti programi vključujejo reševanje orangutana, rehabilitacijo in ponovno uvedbo, da se zagotovi preživetje in dolgoročno sposobnost preživetja populacije orangutana.
5. Raziskave in spremljanje :Znanstveniki, naravovarstveniki in raziskovalci izvajajo nenehne študije, da bi izboljšali razumevanje vedenja orangutana, ekologije in dinamike prebivalstva. To znanje pomaga informirati o strategijah ohranjanja in odločitvam o upravljanju za orangutanske habitate.
6. Obnovitev in ponovni pogozdovanje na habitatu :Prizadevajo si, da bi obnovili degradirane orangutanske habitate s pobudami za pogozdovanje. To vključuje sajenje domačih drevesnih vrst in spodbujanje naravnih regeneracije gozdov, da zagotavljajo ustrezne življenjske razmere za orangutane.
7. Izobraževanje in zavedanje :Ključnega pomena je ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja orangutana. Lokalne skupnosti, mednarodne organizacije in izobraževalni programi sodelujejo pri povečanju razumevanja groženj, s katerimi se soočajo orangutani, in spodbujajo odgovorno vedenje do divjih živali in okolja.
8. Trajnostni razvoj in ekoturizem :Spodbujanje prakse trajnostnega razvoja, kot so odgovorna sečnja, kmetijstvo in ekoturizem, lahko pomaga zmanjšati pritisk na orangutanske habitate, hkrati pa zagotavljajo gospodarske priložnosti za lokalne skupnosti.
9. Mednarodno sodelovanje in financiranje :Prizadevanja za ohranjanje za orangutane pogosto vključujejo večnacionalno sodelovanje in partnerstva ter finančno podporo vlad, organizacij in posameznikov po vsem svetu. Ta kolektivni pristop je ključnega pomena za mobilizacijo virov in strokovnega znanja za ohranjanje orangutana.
Ti koraki v kombinaciji s stalnimi prizadevanji za ohranjanje in mednarodnim sodelovanjem so namenjeni zaščiti orangutanov in njihovih habitatov, kar zagotavlja njihovo preživetje in dolgoročno ohranjanje.