Ekološki vplivi:
* kompleksne živilske mreže: Ogromna paleta živali ustvarja zapletene živilske mreže z raznolikimi odnosi med plenilcem in plenom, kar zagotavlja stabilnost in odpornost v ekosistemu. Ta zapletenost omogoča učinkovito izkoriščanje virov in preprečuje prevlado katere koli posamezne vrste.
* Kolesarjenje s hranili: Živali igrajo ključno vlogo pri kolesarjenju s hranili. Zeliščarji porabljajo rastline, razgrajujejo rastlinske snovi in razpršijo hranila skozi svoje odpadke. Predatorji nadzorujejo populacijo rastlinojede rastlinoje, kar preprečuje prekomerno pašo in vzdrževanje raznolikosti rastlin.
* Razprševanje semen: Mnoge živali, zlasti ptice in sesalci, delujejo kot semenski razpršilci. Uživajo sadje, ki prevažajo semena daleč od matične rastline, ki pomaga pri kolonizaciji novih območij in spodbuja gensko raznolikost.
* opraševanje: Žuželke, netopirji in ptice so vitalni opraševalci, ki olajšajo razmnoževanje rastlin deževnega gozda. Ta raznolika skupnost opraševalcev zagotavlja nadaljnji obstoj rastlinskih rastlinskih vrst.
* Ureditev populacij škodljivcev: Naravni plenilci znotraj ekosistema deževnega gozda pomagajo nadzorovati populacijo škodljivcev, ki bi lahko poškodovali pridelke ali širili bolezen.
Družbeni vplivi:
* Zdravilni viri: Številne živali z deževnimi gozdovi imajo spojine z zdravilnimi lastnostmi. Študij teh živali lahko privede do odkritja novih načinov zdravljenja bolezni.
* Kulturni pomen: Deževni gozdovi imajo globok kulturni pomen za številne avtohtone skupnosti. Živali so pogosto cenjene kot duhovna bitja, ki igrajo ključno vlogo pri svoji mitologiji, obredih in tradicionalnih praksah.
* Ekoturizem: Edinstvena divjad deževnih gozdov privablja turiste, ustvarja gospodarske priložnosti za lokalne skupnosti in ozavešča o ohranjanju deževnega gozda.
Izzivi:
* Izguba habitata: Krčenje gozdov in uničenje habitatov ogrožata preživetje številnih živali v deževnem gozdu, kar vodi do upada prebivalstva in izumrtja.
* Podnebne spremembe: Naraščajoče temperature in spremenjeni vzorci padavin lahko motijo občutljivo ravnovesje ekosistemov deževnih gozdov, ki vplivajo na populacije živali in biotsko raznovrstnost.
* lov in lov: Nezakonita trgovina za lov in prostoživeče živali predstavljajo veliko grožnjo številnim vrstam deževnega gozda, zlasti tistim z visoko komercialno vrednostjo.
Na koncu je raznolikost živali v deževnih gozdovih povzročila zapleten splet medsebojno povezanosti, ki je prispeval k zdravju in stabilnosti teh vitalnih ekosistemov, hkrati pa ponuja tudi dragocene vire in navdih za ljudi. Zaščita in ohranjanje te biotske raznovrstnosti je ključnega pomena za dobro počutje planeta in prihodnjih generacij.