* variacija: V dolžini gobcev znotraj populacije prednjekcije obstajajo naravne razlike. Nekateri posamezniki imajo nekoliko daljše gobce kot drugi.
* Selektivni tlak: Anteaterji se prehranijo predvsem z mravlje in termiti, ki jih najdemo v majhnih, težko dostopnih razpokah.
* prednost: Anteaterji z nekoliko daljšimi gobci imajo prednost pri dostopu do teh virov hrane. Lahko segajo globlje v razpoke in izvlečejo več hrane.
* Reprodukcija: Anteaterji z daljšimi gobci bolj verjetno preživijo, razmnožujejo in prenašajo svoje gene, vključno z geni za daljše gobce.
* Akumulacija: Skozi generacije se pogostost genov za daljše gobce povečuje populacijo, kar vodi v razvoj dolgega gobca kot odločilne značilnosti prednjega.
Skratka:
* Daljši gobci zagotavljajo prednost preživetja z omogočanjem boljšega dostopa do hrane.
* Posamezniki z daljšimi gobci se uspešno razmnožujejo in prenašajo lastnost.
* Sčasoma se populacija razvije, da ima daljše gobce, ko postane ugodnejša lastnost pogostejša.
Ta proces ponazarja, kako naravna selekcija oblikuje organizme, da se bolje prilagodijo svojemu okolju.