Ježi se predvsem komunicirajo s kombinacijo vokalizacij in telesnega jezika. Glavne metode vključujejo:
- Duhanje in šibkanje: Uporabljeno, ko so ogroženi ali v obrambi, da videjo večji in grozljivši.
- Rihanje in štehtanje: Izraža zadovoljstvo, vzbujenost ali nezadovoljstvo, odvisno od glasnosti.
- Čipkanje in klikanje: Visoko zvoke, značilne za štriganje ali parjenje.
- Piškanje: Izraža bolečino, udobje ali stisko.
- Zobno štehtanje: Hitro štehtanje signalizira razžalost ali frustracijo.
- Topkanje s nogami: Teritorialno vedenje, ki razpršuje vonj iz žlez na nogah.
- Saljenje (anointing): Trjenje slinine in vonja na bodlice in okolje za prenašanje informacij.
- Telesna drža: Zvijanje v kroglo je obramba; vzpeti bodlici signalizira bdilost; sploštene bodlice udobje.
Razumevanje teh načinov komunikacije pomaga lastnikom razumeti vedenje ježev in ustrezno reagirati.