1. Ohranjanje in upravljanje habitatov: Številne organizacije in vlade si prizadevajo ohraniti in obnoviti naravne habitate tukanov, kot so deževni gozdovi in drugi tropski ekosistemi. To vključuje ustvarjanje zaščitenih območij, nadzor krčenja gozdov in izvajanje praks trajnostne rabe zemljišč.
2. Obnova gozdov in pogozdovanje: Sajenje dreves in obnova degradiranih območij lahko pomaga povečati razpoložljivost hrane in gnezdišč za tukane. Prizadevanja za ponovno pogozdovanje so namenjena obnovi naravnih habitatov tukanov in zagotovitvi koridorjev za gibanje med razdrobljenimi gozdovi.
3. Programi vzreje in ponovne naselitve v ujetništvu: Nekatere naravovarstvene organizacije in živalski vrtovi sodelujejo v programih vzreje ogroženih vrst tukanov v ujetništvu. Ti programi so namenjeni ohranjanju genske raznovrstnosti in ustvarjanju potomcev za morebitno ponovno naselitev v njihove naravne habitate, ko bodo razmere primerne.
4. Raziskave in spremljanje: Znanstveniki, naravovarstveniki in raziskovalci izvajajo študije, da bi bolje razumeli populacije tukanov, njihovo vedenje in grožnje, s katerimi se soočajo. Programi spremljanja pomagajo slediti populacijskim trendom in oceniti učinkovitost ohranitvenih posegov.
5. Izobraževanje in ozaveščanje: Ozaveščanje javnosti o pomenu tukanov in njihovih habitatov je ključnega pomena. Izobraževalne pobude so namenjene lokalnim skupnostim, oblikovalcem politik in širši javnosti, da spodbujajo prizadevanja za ohranitev in spodbujajo trajnostne prakse, ki varujejo tukane in njihove ekosisteme.
6. Ekoturizem in trajnostne prakse: Spodbujanje odgovornega ekoturizma in trajnostnih praks lahko ustvari dohodek za lokalne skupnosti, hkrati pa zmanjša negativne vplive na habitate tukanov. Ta pristop spodbuja prizadevanja za ohranjanje in zagotavlja spodbude lokalnim prebivalcem, da zaščitijo svoje naravne vire.
7. Mednarodno sodelovanje: Prizadevanja za ohranitev tukanov pogosto vključujejo sodelovanje med različnimi državami, organizacijami in skupinami za ohranitev. Mednarodno sodelovanje je bistveno za reševanje čezmejnih vprašanj in zagotavljanje dolgoročnega preživetja vrst tukanov.