1. Zgradba mišic: Živali, ki hitro tečejo, imajo običajno mišice, ki so bogate s hitrimi mišičnimi vlakni. Ta vlakna se lahko hitro krčijo in sproščajo, kar omogoča hitre in močne gibe.
2. Zgradba skeleta: Živali, zgrajene za hitrost, imajo pogosto dolge in vitke okončine, ki omogočajo večjo dolžino koraka in večjo hitrost. Poleg tega imajo lahko prožne sklepe in vzmeti podobne kite, ki med tekom shranjujejo in sproščajo energijo ter zagotavljajo dodaten pogon.
3. Srčno-žilni sistem: Živali, ki hitro tečejo, imajo učinkovit srčno-žilni sistem, ki hitro dovaja kisik in hranila v njihove mišice. Imajo veliko srce, velika pljuča in veliko število rdečih krvničk, ki olajšajo transport kisika.
4. Dihalni sistem: Živali, prilagojene hitrosti, imajo učinkovite dihalne sisteme, ki omogočajo hitro izmenjavo plinov. Imajo visoko stopnjo dihanja in imajo lahko posebne strukture, kot so zračni mešički ali povečana pljuča, da povečajo vnos kisika.
5. Živčni sistem: Hitro tekače imajo dobro razvit živčni sistem, ki omogoča hitro koordinacijo mišičnih gibov. Imajo hitre reflekse in lahko hitro obdelajo senzorične informacije, kar jim omogoča, da se hitro odzovejo in po potrebi prilagodijo svoje gibanje.
6. Aerodinamika: Nekatere hitro tekače živali, kot so gepardi, imajo elegantna, poenostavljena telesa, ki zmanjšujejo upor in jim omogočajo, da se premikajo po zraku z manjšim uporom.
7. Energijski metabolizem: Živali, ki hitro tečejo, imajo učinkovito energijsko presnovo, ki jim omogoča hitro ustvarjanje in porabo energije. V svojih mišicah imajo lahko visoke koncentracije energijsko bogatih spojin, kot sta ATP in glikogen.
Pomembno je omeniti, da čeprav so ti dejavniki na splošno povezani s hitrim tekom, se lahko specifične prilagoditve razlikujejo glede na žival in njeno posebno ekološko nišo.