1. Strah in panika:
* Plenilec: Najpogostejši sprožilec žigov je nenadni videz plenilca. To sproži prvotni odziv strahu pri plenih živalih, zaradi česar so pobegnili v kaotični masi.
* Hrup in motnje: Glasni hrup, neznani vonji ali nenadni gibi lahko povzročijo tudi strah in paniko. To lahko vključuje zvok pištole, padajoče drevo ali celo helikopter, ki leti nad glavo.
* Okoljski dejavniki: Hudi vremenski dogodki, kot so nevihte, poplave ali požari, lahko ustvarijo tudi paniko in vodijo do žigosa.
2. Herd Instinkt:
* Varnost v številkah: Živali pogosto živijo v čredah za zaščito. Če ena žival pobegne, drugi nagonsko sledijo in ustvarjajo močan zagon, ki ga je težko ustaviti.
* Po vodji: Obnašanje prevladujočih živali v čredi lahko vpliva na celotno skupino. Če vodja pobegne, bodo drugi pogosto sledili, tudi če ni očitne grožnje.
3. Gostota in zaprtost:
* gneča: Ko so živali omejene na majhen prostor, kot natrpano pero ali ozko pot, se panika lažje hitro razširi. Tesna bližina in omejene možnosti pobega lahko privedejo do stampeda.
* Stres in frustracija: Živali, omejene v stresnih okoljih, bolj verjetno reagirajo s paniko. To lahko vključuje prenatrpanost, pomanjkanje virov ali nenaravne razmere.
4. Socialni dejavniki:
* Reproduktivni cikli: V času parjenja lahko živali postanejo bolj vznemirjene in nagnjene k agresiji, kar poveča tveganje za žigosanje.
* Natečaj za vire: Pomanjkanje hrane ali vode lahko ustvari konkurenco in napetost znotraj črede, kar poveča verjetnost konfliktov in potencialnih žigosa.
5. Človeški vpliv:
* Slabo vodstvo: Nenačrtovani ali slabo upravljani dogodki, kot so pogoni za živino ali oglede divjih živali, lahko povečajo tveganje za žigosanje.
* Nevarna okolja: Strukture, kot so ograje ali ceste, lahko ustvarijo ovire, ki ovirajo pobeg in povečajo verjetnost žigosa.
Pomembno je opozoriti, da žigosanje niso vedno predvidljive in so lahko izjemno nevarno tako za živali kot za ljudi. Razumevanje vzrokov za žigosanje nam pomaga bolje upravljati prostoživeče živali in preprečiti te dogodke.