Neposredni vplivi:
* Izguba in razdrobljenost habitata: To je pogosto največji dejavnik upada živali. Ljudje pretvorijo naravne habitate na kmetijska zemljišča, urbana območja in druge človeške namene, kar zmanjšuje prostor, ki je na voljo živali. Ta fragmentacija izolira populacijo, ki ovira pretok genov in jih naredi bolj ranljive za bolezen in izumrtje.
* Previdno in prekomerno ribolov: Prekomerni lov in ribolov lahko izčrpajo živali hitreje, kot se lahko napolnijo. To je še posebej problematično za vrste počasi reprodukcije ali tiste z omejenimi razponi.
* Trgovina z divjimi živalmi: Povpraševanje po živalskih proizvodih, kot so slonovina, rog nosoroga in grmovje goriva nezakonito lov in trgovanje, kar vodi do znatnega upada nekaterih vrst.
* Podnebne spremembe: Podnebne spremembe spreminjajo vremenske vzorce, zaradi česar so habitati neprimerni za nekatere vrste in povečajo tveganje za požare, poplave in druge naravne nesreče.
* Onesnaževanje: Onesnaževanje zraka, vode in tal lahko zastrupljajo živali, motijo ekosisteme in jih naredijo bolj dovzetne za bolezni.
Posredni vplivi:
* Uvod invazivnih vrst: Ljudje slučajno ali namerno uvajajo tujerodne vrste v nova okolja. Te vrste lahko izpeljejo domače živali, plenijo na njih ali uvajajo bolezni, kar vodi k upadu njihove populacije.
* Prenos bolezni: Človeške dejavnosti, kot so živinoreje in trgovina z živino, lahko povečajo tveganje za prenos bolezni od živali na ljudi in obratno. To lahko privede do upada prebivalstva tako pri divjih kot udomačenih živalih.
* Kmetijske prakse: Intenzivne kmetijske prakse, kot sta uporaba pesticidov in monokultura, lahko škodljivo vplivajo na populacijo prostoživečih živali.
* Onesnaževanje svetlobe in hrupa: Onesnaževanje s svetlobo in hrupom lahko moti vedenje živali, migracijske vzorce in plemenske cikle, kar prispeva k upadu populacije.
Reševanje težave:
Prepoznavanje človeške vloge pri upadu živali je ključnega pomena. Učinkovite rešitve vključujejo:
* Zaščita in obnavljanje habitatov: Ustvarjanje zaščitenih območij, vzpostavitev hodnikov, ki povezujejo razdrobljene habitate, in obnavljanje degradiranih ekosistemov so bistvenega pomena.
* Trajnostno upravljanje virov: Ključne so izvajanje odgovornih ribolovnih kvot, zmanjšanje preganjanja z uveljavljanjem in angažiranjem v skupnosti ter spodbujanje trajnostnih lovskih praks.
* Boj proti podnebnim spremembam: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je bistvenega pomena za ublažitev vplivov podnebnih sprememb na prostoživečih živali.
* Ozaveščanje: Ključnega pomena je izobraževanje javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti in vplivih človeških dejavnosti na prostoživeče živali.
* Mednarodno sodelovanje: Za reševanje transboundacijskih vprašanj, kot sta nezakonita trgovina z divjimi živalmi in onesnaževanje, zahteva mednarodno sodelovanje in sodelovanje.
Za reševanje teh izzivov je potreben večplastni pristop, ki vključuje vlade, podjetja, ohranitvene organizacije in posameznike, ki sodelujejo pri zaščiti prostoživečih živali in zagotavljanju zdravega planeta za vse.