pridelki:
* Žita: Kelti so v prvi vrsti rasli pšenica, ječmen in oves za hrano in pijačo. Ta zrna so bila temelj njihove prehrane.
* stročnice: fižol, leča in grah zagotavljajo pomembne vire beljakovin in so jih verjetno gojili v vrtenju z žitami.
* Zelenjava: Zelje, čebula, repo in por so bila običajna zelenjava v keltskih vrtovih.
* Plodovi: Jabolka, hruške, slive in jagode so bili verjetno gojeni v keltskih regijah, čeprav je bilo njihovo gojenje morda omejeno na toplejša območja.
* Las: Ta rastlina je bila bistvenega pomena za proizvodnjo lanega, ki se je uporabljal za oblačila in druge namene.
Živali:
* Govedo: Krave so bile primarni vir mleka, mesa in kož.
* ovce: Ovce so bile vzgojene za volno, meso in mleko.
* Prašiči: Prašiči so bili vzgojeni za meso in so bili uporabljeni tudi kot oblika valute v nekaterih keltskih družbah.
* Koze: Koze so v nekaterih regijah hranili za mleko in meso.
* Konji: Konji so bili pomembni za prevoz in vojskovanje.
* Piščanci: Piščanci so bili vzgojeni za jajca in meso, čeprav dokazi za njihovo široko prisotnost v keltskem obdobju niso tako močni kot za drugo živino.
Pomembni premisleki:
* Regionalne razlike: Keltsko kmetijstvo je bilo zelo odvisno od lokalnega podnebja in geografije. Na primer, kmetje v severnih regijah Evrope bi se morda bolj osredotočili na živino kot gojenje pridelkov.
* Časovno obdobje: Keltska kultura je trajala dolgo obdobje in njihove kmetijske prakse so se sčasoma razvijale. Zgodnje keltske družbe so se verjetno bolj zanašale na lov in zbiranje, poznejše skupine pa so razvile bolj izpopolnjene metode kmetovanja.
* Omejeni arheološki dokazi: Medtem ko imamo nekaj dokazov o keltskem kmetijstvu, je še vedno težko dobiti popolno sliko o njihovih kmetijskih praksah zaradi omejenih arheoloških ostankov.
Pomembno si je zapomniti, da Kelti niso bili monolitna skupina. Bili so raznolika zbirka plemen in kultur, njihove kmetijske prakse pa so odražale to raznolikost.