Kaj je zgodba o biku?

Barnaby Bik ni bil podoben drugim biki. Ni ga zanimalo zaračunavanje ali izkazovanje svoje moči. Medtem ko so ostali biki preživljali dneve, ki so se zasukali in zasukali, je Barnaby raje mirno pasel, nos globoko v bujni zeleni travi. Bil je nežen velikan, tihi opazovalec sveta okoli sebe.

Nekega dne je čez travnik zaplavala nevihta, raztrgala travo in pošiljala druge bike, ki so žigosali za zavetje. Barnaby pa je ostal miren. Vedel je, da prihaja nevihta, in v svoji besu je čutil čuden občutek udobja. Zaprl je oči in veter mu je zapel uspavanko.

Ko je nevihta minila, so se drugi biki pojavili iz njihovih skrivališč, pretepali in podrli. Toda Barnaby je stal visok, nepoškodovan. Ozrl se je na opustošenje, lomljene veje in raztresene liste. Vedel je, da lahko pomaga.

S svojimi močnimi rogovi je odstranil padla drevesa, kar je omogočilo drugim bikom. S svojimi močnimi kopitami je sploščil blatno zemljo, kar olajša hojo. Bil je nežen velikan, vendar je bil tudi močan in iznajdljiv.

Drugi biki, ki so se nekoč zasmehovali Barnabyja za svojo nežno naravo, so bili zdaj napolnjeni z občudovanjem. Videli so ga kot vodjo, zaščitnika in prijatelja. Spoznali so, da moč ne pride samo iz agresije, ampak iz prijaznosti in sočutja.

Od tega dne Barnaby ni bil več samo bik. Bil je nežni velikan, ki je zaščitil svojo čredo, miren glas razuma sredi kaosa in priča o moči drugače. Druge bike in svet je pokazal, da resnična moč ni v prevladi, ampak v srcu.