1. Večceličnost: živalje so večcelični (mnoge celice delujejo skupaj). Bakterije, protozoi – enocelični.
2. Heterotrofna prehrana: živalje ne sintezirajo hrane, požirajo druge organizme (živali, rastline, organsko snov). Rastline, nekateri bakteriji – avtotrofi (fotosinteza).
3. Specializirana tkiva: mišično, spojno, živčno, epitelsko – omogočajo kompleksne funkcije. Druge oblike življenja nimajo takšne diferencacije.
4. Gibljivost: većina živali se samostojno giblje (plavanje, let, plazenje, tekanje) za hrano, beg, raziskovanje. Rastline, glive – se sile (sessile).
5. Reprodukcija: pogosto spolna (gameti: spermatozoidi, jajca → oploditev). Aseksualna manj pogosta kot pri rastlinah.
6. Čutja in percepcija: senzorji in živčanski sistem – svetloba, zvok, dotik, kemikalije. Omogoča kompleksno vedenje, komunikacijo, prilagajanje.
7. Kompleksno vedenje: od refleksov do učenega vedenja. Socialne interakcije, skupine, komunikacija, učenje iz izkušenj. Poganja živčanski sistem in senzorji.
8. Evolucija in prilagoditve: raznolike prilagoditve za ekološke nize. Naravna selekcija razlaga razvoj v času.
9. Ekološke vloge: energijski tok, kroženje hranil, oprašovanje, razsevanje semen, interakcije. Brez živali bi procesi kolapsirali.
10. Pomen za človeka: hrana, zdravila, oblačila, prevoz, družba. Kulturna/Simbolna vrednost. Ohranjanje in blagostanje = trajnostni razvoj in etika.