2. Heterotrofna prehrana: Živali ne morejo sintetizirati svoje hrane in se zanašajo na druge organizme kot vir hrane. So heterotrofi in običajno zaužijejo druge živali, rastline ali organske snovi za pridobivanje hranil. V nasprotju s tem so rastline in nekatere bakterije avtotrofi, ki lahko s pomočjo fotosinteze proizvajajo svojo hrano.
3. Specializirana tkiva: Živali imajo specializirana tkiva, kot so mišično tkivo, vezivno tkivo, živčno tkivo in epitelijsko tkivo. Ta specializacija omogoča zapletene funkcije in usklajene dejavnosti. Druge življenjske oblike lahko primanjkuje takšne diferenciacije tkiva.
4. Mobilnost: Večina živali se lahko samostojno premika. Lahko plavajo, letijo, plazijo ali tečejo, da bi našli hrano, pobegnili od plenilcev ali raziskovali nova okolja. Rastline in glive so na primer večinoma sedeči in se ne premikajo iz svoje fiksne lokacije.
5. Reprodukcija: Medtem ko v različnih organizmih obstajajo različne oblike reprodukcije, živali običajno razmnožujejo spolno. Oblikujejo gamete (sperme in jajca), ki se med oploditvijo združujejo za ustvarjanje potomcev. Aseksualna reprodukcija je pri živalih manj razširjena v primerjavi z rastlinami in nekaterimi drugimi življenjskimi oblikami.
6. Čuti in zaznavanje: Živali imajo različne senzorične organe in živčne sisteme, ki jim omogočajo zaznavanje in odzivanje na svoje okolje. Lahko zaznajo svetlobo, zvok, dotik, kemikalije in druge dražljaje. To omogoča zapleteno vedenje, komunikacijo in prilagajanje.
7. Kompleksna vedenja: Živali imajo široko paleto vedenj, od preprostih refleksov do izpopolnjenega naučenega vedenja. Lahko se vključijo v družbene interakcije, oblikujejo skupine, komunicirajo in se učijo z izkušnjami. To vedenjsko zapletenost poganjajo njihovi živčni sistemi in senzorične zmogljivosti.
8. Evolucija in prilagoditev: Živali so doživele obsežne evolucijske procese, ki so povzročili raznolike prilagoditve. Vsaka vrsta ima edinstvene lastnosti in vedenja, ki mu omogočajo, da uspeva v svoji specifični ekološki niši. Teorija evolucije z naravno selekcijo pojasnjuje razvoj teh prilagoditev sčasoma.
9. Ekološke vloge: Živali igrajo ključne ekološke vloge v različnih ekosistemih. Prispevajo k pretoku energije, kolesarjenju s hranili, opraševanju, razpršitvi semen in interakcijah z drugimi vrstami. Brez živali bi bili ekološki procesi močno moteni.
10. Pomen za ljudi: Živali imajo globok pomen za človeško družbo. Zagotavljajo hrano, zdravila, oblačila, prevoz in druženje. Mnoge živali imajo kulturni in simbolični pomen, njihova ohranjanje in blaginjo pa sta bistvena vidika trajnostnega razvoja in etičnih premislekov.