1. Krčenje gozdov: Glavni dejavnik, ki prispeva k pomanjkanju lesa, je krčenje gozdov. Ko se drevesa posekajo hitreje, kot jih je mogoče nadomestiti z naravno regeneracijo ali pogozdovanjem, se zaloga lesa zmanjša. Do krčenja gozdov lahko pride zaradi različnih razlogov, vključno s širitvijo kmetijstva, urbanizacijo, sečnjo v komercialne namene in gozdnimi požari.
2. Netrajnostne gozdarske prakse: Netrajnostne gozdarske prakse, kot je gola sečnja, lahko povzročijo tudi pomanjkanje lesa. Čista sečnja vključuje odstranitev vseh dreves z gozdnega območja, tako da zemljišče ostane golo brez ustreznih ukrepov za pogozdovanje. Ta praksa lahko izčrpa lesne vire in moti ekosisteme.
3. Povečano povpraševanje: Naraščajoče povpraševanje po lesnih izdelkih, kot so gradbeni les, papir za pakiranje in tiskanje ter pohištvo, pritiska na lesne vire. Če povpraševanje presega trajnostno ponudbo lesa, lahko pride do pomanjkanja. Rast prebivalstva, urbanizacija in rastoča gospodarstva prispevajo k naraščajočemu povpraševanju po lesnih izdelkih.
4. Omejena razpoložljivost zemlje: Razpoložljivost primernega zemljišča za rast dreves lahko vpliva tudi na oskrbo z lesom. Urbanizacija, spreminjanje zemljišč za kmetijstvo, rudarstvo in druge namene zmanjšujejo površine, ki so na voljo za gozdarstvo. Omejena razpoložljivost zemlje lahko omeji širitev proizvodnje lesa.
5. Podnebne spremembe: Podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na lesne vire. Suše, gozdni požari in drugi dogodki, povezani s podnebjem, lahko poškodujejo ali uničijo gozdove, kar povzroči zmanjšano oskrbo z lesom. Spremembe v vzorcih temperature in padavin lahko vplivajo tudi na rast in preživetje dreves.
6. Naravne nesreče: Naravne nesreče, kot so orkani, tornadi in potresi, lahko povzročijo znatno škodo v gozdovih, kar povzroči izgubo lesnih virov. Ti dogodki lahko motijo sečnjo in transportno infrastrukturo, kar dodatno omeji dobavo lesa.
7. Politika in predpisi: Vladne politike in predpisi v zvezi z gospodarjenjem in ohranjanjem gozdov lahko vplivajo na razpoložljivost lesa. Strogi okoljski predpisi, namenjeni varovanju gozdnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti, lahko omejijo dejavnosti sečnje, kar zmanjša dobavo lesa.
Obravnavanje teh dejavnikov in izvajanje praks trajnostnega gospodarjenja z gozdovi sta ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne razpoložljivosti lesnih virov ob ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti.