* Pridobitev zemljišč: To vključuje nakup zemljišča ali ohranitvene služnosti od voljnih lastnikov zemljišč. Zemljo nato zaščitijo in upravljajo za namene ohranjanja, pogosto neprofitne organizacije, zemljiški skladi ali vladne agencije.
* Ohranitvene služnosti: To so pravni sporazumi med lastniki zemljišč in zemljiškim skladom ali vladno agencijo, ki omejujejo uporabo zemljišča za zaščito njegovih ohranitvenih vrednosti. Lastnik zemljišča obdrži lastništvo zemljišča, vendar se strinja z nekaterimi omejitvami glede razvoja ali drugih dejavnosti, ki lahko škodijo ekološkim ali slikovitim lastnostim zemljišča.
* Predpisi o coniranju in rabi zemljišč: Lokalne oblasti lahko uporabijo zakone o coniranju in predpise o rabi zemljišč za zaščito odprtega prostora in naravnih območij z omejevanjem razvoja ali zahtevanjem določenih razvojnih praks, ki zmanjšujejo vpliv na okolje.
* Davčne spodbude: Nekatere vlade ponujajo davčne spodbude lastnikom zemljišč, ki se strinjajo, da bodo svojo zemljo zaščitili zaradi ohranjanja. Te spodbude lahko naredijo lastnikom zemljišč ekonomsko izvedljivejšo ohranitev svoje zemlje, namesto da bi jo razvijali.
* Izobraževanje in ozaveščanje: Spodbujanje ozaveščanja javnosti in razumevanja pomena ohranjanja zemlje lahko spodbudi lastnike zemljišč, da prostovoljno ohranijo svojo zemljo ali podprejo prizadevanja za ohranjanje zemlje.
Ohranjanje tal je bistvenega pomena za zaščito ekosistemov, habitata prostoživečih živali, slikovitih razgledov in kulturne dediščine. Pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost, blaži podnebne spremembe, zagotavlja možnosti za rekreacijo ter izboljšuje kakovost zraka in vode. Z ohranjanjem zemlje lahko zagotovimo, da bodo prihodnje generacije lahko uživale prednosti narave in naše skupne dediščine.