Varnost v številkah: Življenje v veliki skupini lahko zagotovi varnost in zaščito pred plenilci. Ko plenilci naletijo na veliko skupino živali, jih lahko odvrnejo od napada, saj je tveganje, da jih skupina poškoduje ali premaga, večje. To običajno opazimo pri vrstah, kot so gnuji, zebre in bivoli, ki tvorijo ogromne črede za zaščito med pašo na odprtih območjih.
Kooperativna obramba: Velike skupine lahko omogočijo skupno obrambo pred plenilci ali drugimi grožnjami. Člani skupine lahko skupaj zaznajo morebitne nevarnosti, opozorijo druge in se vključijo v usklajeno obrambno vedenje. To skupinsko sodelovanje poveča njihovo splošno obrambo in možnosti preživetja. Surikate imajo na primer nadzorni sistem, kjer en posameznik straži in opozori skupino na vse bližajoče se grožnje.
Izboljšano iskanje hrane: Biti del velike skupine lahko pomaga tudi pri iskanju hrane. Nekatere vrste imajo koristi od kolektivnega znanja in strokovnega znanja skupine pri iskanju virov hrane ali prepoznavanju potencialnih nevarnosti v okolju. Na primer, sloni se pogosto zanašajo na kolektivni spomin črede, da locirajo vodne vire v sušnih obdobjih ali da krmarijo po prostranih pokrajinah.
Večje možnosti parjenja: Večje skupine lahko ponudijo večje možnosti parjenja za posameznike. Z večjim številom potencialnih partnerjev se lahko zmanjša konkurenca znotraj skupine, paritvena srečanja pa so lahko uspešnejša. To lahko prispeva k splošnemu reproduktivnemu uspehu populacije.
Skupni viri: Življenje v skupini lahko včasih olajša dostop do skupnih virov. Člani skupine lahko vzpostavijo in uporabljajo skupna prenočišča, gnezdišča in zaklade hrane, kar zmanjša porabo energije in tveganja, povezana z zagotavljanjem teh virov posamično.
Socialno učenje: Velike skupine lahko podpirajo socialno učenje ter prenos znanja in spretnosti s starejših, izkušenih posameznikov na mlajše. To omogoča prenos pomembnih vedenj in prilagoditev znotraj skupine, kar spodbuja splošno preživetje in uspeh vrste.
Izboljšana komunikacija: Nekatere vrste, ki živijo v velikih skupinah, lahko razvijejo zapletene komunikacijske sisteme za usklajevanje svojih dejanj in ohranjanje družbenih vezi. Ta izboljšana komunikacija krepi skupinsko kohezijo in sodelovanje v različnih vidikih njihovega življenja.
Vendar je pomembno vedeti, da življenje v velikih skupinah nima koristi za vse živali. Nekatere vrste imajo lahko posebne prilagoditve ali strategije, ki jim omogočajo preživetje in uspevanje kot samotni posamezniki ali v manjših skupinah. Optimalna velikost skupine za vrsto je odvisna od različnih dejavnikov, kot so njihova ekološka niša, življenjski slog, habitat in evolucijska zgodovina.