1. Varčevanje z energijo :Zimsko spanje omogoča živalim, da prihranijo veliko energije z upočasnitvijo presnove. Med zimskim spanjem se njihov srčni utrip, dihanje in telesna temperatura močno zmanjšajo, kar zahteva manj energije za osnovne telesne funkcije. To pomaga živalim preživeti s shranjenimi maščobnimi rezervami, ki si jih naberejo pred vstopom v hibernacijo.
2. Zmanjšana razpoložljivost hrane :Pozimi ali v neugodnih razmerah imajo številne živali omejen dostop do virov hrane. Hibernacija jim omogoča, da zdržijo daljša obdobja brez hranjenja. Njihova upočasnjena presnova jim omogoča preživetje s svojimi maščobnimi zalogami brez takojšnjega iskanja hrane.
3. Prilagajanje na hladno vreme :Živali, ki prezimujejo, so prilagojene, da pozimi prenesejo nizke temperature. Njihovo krzno ali telesna prevleka postaneta debelejša, da zagotovita izolacijo, njihova telesna temperatura pa občutno pade, kar jim omogoča, da dlje časa prenašajo mraz brez pretirane porabe energije.
4. Zmanjšano tveganje plenjenja :Hibernacija lahko nudi tudi določeno stopnjo zaščite pred plenilci. Ko so živali v stanju globokega spanca in dobro skrite v rovih, gnezdih ali drugih zaščitenih lokacijah, so manj ranljive za plenilstvo, zlasti pozimi, ko plenilci morda težko najdejo plen.
5. Posebne evolucijske lastnosti :Hibernacija je strategija preživetja, ki se je pri določenih vrstah razvila skozi čas. Opažamo ga predvsem pri sesalcih (npr. medvedih, netopirjih in nekaterih glodalcih) ter nekaterih plazilcih in dvoživkah. Te vrste so razvile genetske prilagoditve, ki jim omogočajo preživetje obdobij nedejavnosti, medtem ko se zanašajo na shranjeno energijo.
Omeniti velja, da ne hibernirajo vse živali; nekatere vrste uporabljajo druge strategije preživetja, kot so migracije ali fiziološke prilagoditve, da se spopadejo z zahtevnimi okoljskimi razmerami.