Zgodovina električnega ovinka: od vojne uporabe do kmetijstva

Zgodovina

Električni ovinki so prvič uporabili vojaki v 1. svetovni vojni za meje. Danes še vedno varujejo zapore in vojaške objekte, najpogostejša uporaba pa je pastba živine. V ZDA kmetijsko od 1930-ih, v Novi Zelandiji istočasno. Prvi so uporabili izmenični tok iz omrežja. Z napredkom napajalnikov (baterije, sončni) so postali prilagodljivejši. William Gallagher (Novi Zelandija) je najprej elektrificiral avto proti konju, nato razvil baterijske in omrežne ovnike.

Pomembnost

Električni ovinki sonejši in enostavnejši kot drugi tipi. Pogosto začasni: rotacija paš, konjiški Turnierji. Uporaba v upravljanju divjadi (celo slonov) v Africi.

Tipi in razvoj

V zadnjih 25 letih nad 200 patentov v ZDA. Steberi: jeklo → vlakenasto steklo → plastični kompoziti. Izolatorji: steklo → keramika → plastika (zdaj z nastavljivo višino, izolacijo in stabilizacijo žice). Konji in govedo: 1–2 niti; ovce in druga živina: več. Varianta: radijski rob z šokovnim obojcem za ljubimce (sproti odstranite obojem v avtu).

Strokovni nasveti

Začetni modeli povzročajo požare in žrtve. Napajalnik v suhem prostoru. Zemeljska žica vsaj 15 m stran od vodovodnih cevi in energetskih utežnic. Vodilo (živo) izolirano, nameščeno na eno žico. Dodatne žice s mostovnimi žicami. Vse žice izolirane od steberjev, tla, rastlin. Preverite napetost po navodilih proizvajalca.

Lastnosti sodobnih ovnikov

Kombinacija fizične in psihološke ovire. Gladka žica izdrži 450+ kg. Vodive niti v pleteni vrvi/lepljenici za začasne pašnike – močan vizualni odpon.