Medtem ko prašiči izdajajo zvoke, ne "stenajo" na način, kot to razumemo ljudje. Imajo pa raznovrstne vokalizacije, ki se spreminjajo glede na njihovo razpoloženje in situacijo. Tukaj je, kaj bi morali vedeti:
* Verhi (samci prašičev) postanejo glasni med paritvijo. Izdajajo škalo grdjenja, štekanja in piskov, medtem ko se borijo za samice. To je bolj agresivna vokalizacija kot stenjanje.
* Prašice (samice) tudi vokalizirajo med estrusom (žarki). Lahko izdajajo niz visoko zvočnih piskov ali grdjenja, da privabijo verha.
* Prašiči so socialne živali. Uporabljajo raznovrstne zvoke za komunikacijo med seboj, vključno z:
* Grdjenje: Uporabljajo za različne namene, vključno z pozdravljanjem, hranjenjem in izražanjem zadovoljstva.
* Piskanje: Za izražanje vzbuđenja, strahu ali bolečine.
* Štekanje: Za izražanje agresije ali jeze.
* Hrkanje: Kot splošen klic, pogosto povezan z željo po nečem.
Torej, medtem ko prašiči ne "stenajo" pravzaprav na naš način, postanejo bolj glasni med paritvijo in uporabljajo širok nabor zvokov za komunikacijo.