Plasti želodčne notranjice
Notranjica prasičjega želodca ima več plast:
- Mukoza: Najnotranjša plast, neposredno izpostavljena hrani, sestavljena iz epitelija, lastne plasti in mukozne mišice.
- Submukoza: Povezna tkivo z žilami, živci in limfatikami.
- Muskularis propria: Gladka mišica s škrinjastimi, krožnimi in podolžnimi podplastmi, ki mešajo hrano.
- Serosa: Najzunajša plast epitelijskih celic in poveznave tkiva.
Specializirane značilnosti
- Želodčne jame in žleze: Ločujejo želodčni sok s klorovodikovo kislino, pepsinogenom in sluzijo.
- Ruge: Nabor v mukozi, ki povečuje površino.
Funkcija
- Mehansko droblja hrano skozi mešanje.
- Kemično prevarlja beljakovine in ubija bakterije s kislinami in encimi.
- Zaščiti se pred samoprevariljo s sluzijo.
Prasičji želodec je močno kisel (pH 1–3), zmore zvati okoli 4 litrov hrane in je strukturno podoben človeškemu želodcu.