Opis notranjice prasičjega želodca

Plasti želodčne notranjice

Notranjica prasičjega želodca ima več plast:

  1. Mukoza: Najnotranjša plast, neposredno izpostavljena hrani, sestavljena iz epitelija, lastne plasti in mukozne mišice.
  2. Submukoza: Povezna tkivo z žilami, živci in limfatikami.
  3. Muskularis propria: Gladka mišica s škrinjastimi, krožnimi in podolžnimi podplastmi, ki mešajo hrano.
  4. Serosa: Najzunajša plast epitelijskih celic in poveznave tkiva.

Specializirane značilnosti

  • Želodčne jame in žleze: Ločujejo želodčni sok s klorovodikovo kislino, pepsinogenom in sluzijo.
  • Ruge: Nabor v mukozi, ki povečuje površino.

Funkcija

  • Mehansko droblja hrano skozi mešanje.
  • Kemično prevarlja beljakovine in ubija bakterije s kislinami in encimi.
  • Zaščiti se pred samoprevariljo s sluzijo.

Prasičji želodec je močno kisel (pH 1–3), zmore zvati okoli 4 litrov hrane in je strukturno podoben človeškemu želodcu.