* Udomačenje: Domači prašiči se vzrejajo za človeško uporabo. Niso opremljeni za preživetje v naravi in ne bi vedeli, kako krmariti na dolge razdalje.
* Pomanjkanje nagona: Divji prašiči (znani tudi kot divji prašiči) imajo naravni nagon za gostovanje in iskanje hrane, včasih pa pokriva ogromne razdalje. Vendar so domači prašiči vzrejeni, da se zanašajo na ljudi zaradi hrane in zavetišča.
* Omejena mobilnost: Medtem ko se lahko domači prašiči gibljejo po svojih svinčnikih ali kmetiji, nimajo enake vzdržljivosti ali nagonske navigacijske sposobnosti kot njihovi divji kolegi.
Vendar obstajajo situacije, ko se lahko premikajo domači prašiči:
* Divji prašiči: Če domači prašiči pobegnejo ali jih namerno sprostijo v naravo, lahko postanejo divji in kažejo nekaj selitvenega vedenja.
* Gibanja živine: Kmetje lahko svoje prašiče iz ene lokacije premaknejo iz različnih razlogov, na primer sezonsko pašo ali prodajo.
* Naravne nesreče: V primerih naravnih nesreč bodo kmetje morda prisiljeni preseliti svoje prašiče na varnejše lokacije.
Če povzamemo: Domači prašiči niso selitvene živali. Za preživetje so odvisni od ljudi in nimajo nagonov in fizičnih sposobnosti za gibanje na dolge razdalje.