Prašiči imajo enoprekatni želodec, kar pomeni, da nimajo ločenega vampa, retikuluma, omasuma in abomasuma kot krave. Namesto tega je njihov želodec en sam prekat. To pomeni, da hrana, ki jo jedo prašiči, ni fermentirana, preden doseže tanko črevo.
Tanko črevo je mesto, kjer hrano razgradijo encimi in absorbira v krvni obtok. Vendar se nekaj hrane, ki jo prašiči zaužijejo, ne razgradi v tankem črevesu. Ta hrana prehaja v zadnje črevo, kjer jo bakterije fermentirajo.
Bakterije v zadnjem črevesju razgradijo hrano v hlapne maščobne kisline (VFA), ki se nato absorbirajo v krvni obtok. VFA so vir energije za prašiče in imajo tudi vlogo pri uravnavanju pH zadnjega črevesja.
Fermentacija v zadnjem črevesju je pomemben proces za prašiče, saj jim omogoča prebavo hrane, ki bi bila sicer neprebavljiva. Ta proces pomaga tudi pri proizvodnji VFA, ki so vir energije in igrajo vlogo pri uravnavanju pH zadnjega črevesa.