1. Povečanje populacij rastlin:Losi močno brskajo po rastlinah, zlasti po mladih drevesih in grmovnicah. Brez losa bi se populacije teh rastlin verjetno povečale, kar bi povzročilo spremembe v strukturi rastlinske skupnosti. Gostota dreves in grmovnic bi se lahko povečala, kar bi vplivalo na druge rastlinske vrste, ki so odvisne od sončne svetlobe in prostora.
2. Vpliv na volkove in medvede:Losi so pomemben vir hrane za plenilce, kot so volkovi in medvedi. Brez losov bi ti plenilci morali najti alternativni plen ali pa se soočiti z upadom populacije. Volkovi in medvedi lahko svoje plenjenje preusmerijo na manjše rastlinojede živali, kot so jeleni, zajci in glodavci, kar bi lahko vplivalo tudi na te populacije.
3. Spremembe v sestavi gozdov:Losi igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju gozdnih ekosistemov. Njihovo brskanje lahko vpliva na sestavo drevesnih vrst, spodbuja nekatere vrste in zatira druge. Odstranitev losov bi lahko spremenila tekmovalno dinamiko med rastlinskimi vrstami, kar bi sčasoma povzročilo spremembe v sestavi gozda.
4. Kaskadni učinki na druge prostoživeče živali:Zmanjšanje populacije losov bi lahko imelo močne učinke na druge vrste, ki se zanašajo na trupla losov kot vir hrane, kot so mrhovinarji, kot so krokarji, lisice in kojoti. Pri teh vrstah se lahko zmanjša razpoložljivost hrane in potencialna populacija se zmanjša.
5. Sprememba dinamike ekosistema:Losi so del naravnih interakcij med plenilcem in plenom, ki pomagajo uravnavati dinamiko ekosistema. Brez losov bi se lahko porušilo ravnovesje med populacijami rastlinojedih in plenilcev, kar bi lahko povzročilo prenaseljenost določenih vrst ali konkurenco za vire.
6. Vpliv na domorodna ljudstva:V mnogih regijah so losi kulturno in gospodarsko pomembni za domorodne skupnosti. Losi zagotavljajo hrano, materiale za oblačila in orodje ter imajo duhovni pomen. Izguba losa bi lahko negativno vplivala na domorodne kulture, preživetje in tradicionalne prakse.
7. Spremembe v kroženju hranil:losi prispevajo k kroženju hranil z uživanjem rastlin in razprševanjem njihovih odpadkov. Njihova odstranitev bi lahko vplivala na razpoložljivost hranil v ekosistemu, kar bi lahko vplivalo na kakovost tal in rast rastlin.
Če povzamemo, bi imela izločitev losov iz prehranjevalne mreže znatne posledice za ekosisteme v severnih okoljih, saj bi vplivala na populacije rastlin, interakcije med plenilci in pleni, sestavo gozdov, druge vrste prosto živečih živali, domorodna ljudstva in kroženje hranil.