Ko se razpoložljivost hrane zmanjša, živalske populacije doživijo več posledic:
1. Upad populacije
Z zmanjšano hrano živali težko pridobijo dovolj hranil za preživetje in reprodukcijo. To povečuje stopnjo rasti populacije in lahko v končniследici privede do upada populacije.
2. Povečana konkurenca
Ko postanejo viri hrane redki, se konkurenca med živalmi poslabša. Konkurenca se lahko dogaja med posamezniki iste vrste ali med različnimi vrstami.
3. Sprememba telesnega stanja
Podhranjenost zaradi pomanjkanja hrane povzroči hujšanje in slabo telesno stanje. To vodi v zmanjšano vitalnost, večjo občutljivost na bolezni in upadno reproduktivno zmogljivost.
4. Sprememba vedenja
Živali lahko spremenijo vedenje, da se prilagodijo pomanjkanju hrane, na primer z povečano aktivnostjo iškanja hrane ali razširjenim domačim območjem. V skrajnih primerih živali lahko pribegnejo kanibalizmu ali infanticidu, da pridobijo prehrano.
5. Migracija ali razpršitev
Živali lahko migrirajo v območja, kjer je več hrane, ali se razpršijo v iskanju hrane.
6. Povečana občutljivost na bolezni
Podhranjenost oslabí imunski sistem, kar živali naredi bolj ranljivimi za bolezni in okužbe, kar lahko privede do višje smrtnosti.
7. Spremembe v dinamiki ekosistema
Upadi ali premiki živalskih populacij se lahko širijo skozi večji ekosistem in vplivajo na razmerja med plenilci in žrtvami ter razširjenost rastlin.
8. Dolgoročni vpliv na populacijo
Odvisno od hude in trajanja pomanjkanja hrane, lahko vplivi imajo dolgoročne posledice za sposobnost vrste, da se oporavi in razvija.
Specifični odzivi se močno razlikujejo v odvisnosti od vrste, okolja, obsega in trajanja pomanjkanja hrane.