Mnoge živali so hkrati škodljive in uporabne, odvisno od konteksta in perspektive. Tukaj so primeri:
Žuželke:
* Čebele: Uporabne za oprašitev in med, toda škodljive, ko žarjajo.
* Komarji: Škodljivi kot prenašalci bolezni (malarija, dengue), a uporabni kot hrana za druge živali in za raziskave.
* Mravelji: Uporabni za nadzor škodljivcev in prezračevanje tal, škodljivi, ko napadajo dome ali žarjajo.
* Termiti: Škodljivi, ko uničujejo lesene konstrukcije, a uporabni za razgradnjo lesa in hrano za druge.
Sesalci:
* Volkovi: Uporabni za nadzor plenilcev in ravnotežje ekosistema, škodljivi, ko napadajo govedo ali ljudi.
* Kojoti: Uporabni za nadzor glodavcev, škodljivi, ko napadajo ljubljenčke ali govedo.
* Podgane: Škodljive, ko širi bolezni in onesnažujejo hrano, a uporabne v raziskavah in kot hrana.
* Netopirji: Uporabni za nadzor žuželk in oprašitev, škodljivi, ko prenašajo steklovnico ali gnezdijo v stavbah.
Ostale živali:
* Morski psi: Uporabni za morske ekosisteme in turizem, škodljivi, ko napadajo ljudi.
* Kače: Uporabne za nadzor glodavcev in protijed, škodljive, ko užrejo.
* Pajki: Uporabni za lov žuželk, škodljivi, ko žarjajo.
Upostevanja:
* Človeški vpliv: Ljudje pogosto vplivajo na ravnotežje med uporabnostjo in škodljivostjo. Npr. uničenje habitata prisili živali v išče hrano v naseljih.
* Perspektiva: Kaj je škodljivo za eno osebo, je lahko uporabno za drugo. Kmet bi volka smatral škodljivim, ekolog pa uporabnim.
Pomembno je pomniti, da so živali bistveni del ekosistema. Četudi so nekaterе smatrane škodljivimi, pogosto igrajo pomembne vloge. Razumevanje prednosti in slabosti vsake vrste nam pomaga pri odločitvah o sobivanju z njimi.