1. izcedna voda in kontaminacija:Nepravilno upravljana odlagališča lahko v okoliško zemljo, podzemno vodo in površinsko vodo puščajo onesnaževalce, vključno z izcedno vodo. Ta kontaminacija lahko vpliva na kakovost vodnih virov in škodi vodnim ekosistemom, vključno z rastlinami, ribami in drugimi vodnimi organizmi.
2. Metan in vonji:odlagališča ustvarjajo plin metana, toplogredni plin, ko se organski materiali razgradijo. Če odlagališča niso pravilno zasnovana in upravljana, lahko metan pobegne v ozračje in prispeva k podnebnim spremembam. Poleg tega lahko plini na odlagališčih ustvarijo neprijetne vonjave, ki so lahko škodljivi za zdravje ljudi in vplivajo na okoliško okolje.
3. Uničenje habitatov:Proces ustvarjanja odlagališča pogosto vključuje čiščenje vegetacije in motenje naravnih habitatov. To lahko povzroči izgubo biotske raznovrstnosti in premika rastlinskih in živalskih vrst, ki se za preživetje zanašajo na prizadeto območje.
4. Leg:Nepravilno upravljana odlagališča lahko prispevajo k težavam s steljami, saj lahko odpadke razpršijo veter in živali. Leg lahko negativno vpliva na rastlinsko in živalsko življenje, kot sta zapletenost in zaužitje, kar vodi v poškodbe, bolezni in celo smrt.
5. Prenos bolezni:Nenadzorovano odstranjevanje odpadkov lahko pritegne vektorje, kot so glodalci in žuželke, ki lahko prenašajo bolezni na ljudi in prostoživeče živali.
6. Kontaminacija tal:odlagališča lahko onesnažijo zemljo s težkimi kovinami in drugimi onesnaževali, kar lahko vpliva na zdravje rastlin in mikroorganizme, ki živijo v tleh.
Pomembno je opozoriti, da so sodobna sanitarna odlagališča zasnovana z inženirskim nadzorom in sistemi za spremljanje okolja, da se ta potencialna tveganja zmanjšajo in zaščitijo okolje. Pravilna izbira lokacije, oblikovanje odlagališč, operativni postopki in regulativni nadzor igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju upravljanja odlagališč na način, ki zmanjšuje škodljive učinke na življenjsko dobo rastlin in živali.