1. Ohranjanje: Poaching ogroža preživetje vrst prostoživečih živali z zmanjšanjem populacije. Mnoge živalske vrste se že soočajo z izgubo habitata, razdrobljenost habitatov in drugimi grožnjami, te pritiske pa poslabša. Z nezakonitim lovom ali zajemanjem živali lovci prispevajo k upadu biotske raznovrstnosti in izgubi kritičnih ekosistemov.
2. Ogrožene vrste: Številne vrste so ogrožene ali kritično ogrožene, kar pomeni, da je njihova populacija na zelo nizki ravni in ogrožajo izumrtje. Potovanje teh živali še bolj zmanjša njihove možnosti za okrevanje in jih lahko približa izumrtju.
3. Dobro počutje živali: Pojavljanje pogosto vključuje krute in nečloveške metode lova ali zajemanja živali. Lovci lahko uporabljajo zanke, pasti ali strup, kar lahko živali povzroči ogromno trpljenja in stiske. Poleg tega se lahko živali, ki jih je treba prepeljati v nesanitarnih in utesnjenih pogojih, še dodatno ogrožajo njihovo dobro počutje.
4. Ekonomski vpliv: Poacting ima pomembne gospodarske posledice. Vlade odvzema prihodke, ki bi jih lahko ustvarili iz trajnostnega upravljanja prostoživečih živali, turizma in ohranjanja. Poleg tega lahko utrip poškoduje ekosisteme in zmanjša razpoložljivost virov za lokalne skupnosti, kar vpliva na njihovo preživetje in gospodarsko stabilnost.
5. Ilegalna trgovina: Poacting je pogosto povezan z organiziranim kriminalom in nezakonitimi trgovinskimi mrežami. Zapete živali in njihovi izdelki se prodajajo na črnem trgu, kar ustvarja znaten dobiček za kriminalce. Ta nedovoljena trgovina spodkopava pravno in trajnostno trgovino z divjimi živalmi in spodbuja nadaljnje dejavnosti.
6. Tveganja za zdravje ljudi: Pojavljanje in poraba nezakonito pridobljenih izdelkov za prostoživeče živali lahko povzroči tveganje za zdravje ljudi. Nekatere živali lahko prenašajo bolezni, ki jih je mogoče prenesti na ljudi, kot so steklina, tuberkuloza in različne zoonotske bolezni.
7. Kulturni in etični pomisleki: Poacting v mnogih družbah krši kulturne in etične vrednote. V mnogih avtohtonih skupnostih ima divjad globok kulturni in duhovni pomen, lov pa je videti kot oblika nespoštovanja in neupoštevanja tradicionalnih praks in prepričanj.
8. Mednarodni sporazumi: Mnoge države so podpisale mednarodne sporazume in konvencije, ki prepovedujejo lov in spodbujanje ohranjanja prostoživečih živali. Ti sporazumi, kot je Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami divje favne in flore (CITES), so postavljali predpise in omejitve trgovine in lova ogroženih vrst.
Na splošno je v mnogih državah prepovedano zaradi skupnega vpliva, ki ga ima na varstvo, dobro počutje živali, gospodarstvo, zdravje ljudi in kulturne vrednote. Uveljavljanje zakonov o preprečevanju, spodbujanje izobraževanja in ozaveščenosti ter podpiranje prizadevanj za trajnostno ohranjanje so bistveni koraki pri boju proti loputanju in zaščite vrst divjih živali.