1. Onesnaževanje vode :Odvečna hranila iz gnojil lahko pridejo v vodna telesa z odtokom, kar povzroči evtrofikacijo. Ta proces povzroča prekomerno rast alg in vodnih rastlin, znižuje raven kisika v vodi in ustvarja "mrtva območja", kjer morsko življenje ne more preživeti.
2. Cvetenje alg :Odtok gnojila, ki vsebuje dušik in fosfor, spodbuja hitro rast alg, kar povzroči škodljivo cvetenje alg (HAB). Nekatere HAB proizvajajo toksine, ki lahko onesnažijo pitno vodo, povzročijo draženje kože, težave z dihanjem in celo nevrološke okvare pri ljudeh in živalih.
3. Nabiranje s hranili :Visoke ravni hranil iz gnojil lahko povzročijo kopičenje hranil v vodnih telesih, kar povzroči neravnovesje v naravnem ekosistemu. To lahko poruši prehranjevalne mreže, spremeni biotsko raznovrstnost in negativno vpliva na zdravje vodnih organizmov.
4. Usmrtitve rib :Visoke ravni hranil lahko povzročijo pomanjkanje kisika v vodnih telesih, kar povzroči pogin rib. Ko se alge in rastline razgradijo, porabljajo kisik, kar ustvarja hipoksične pogoje, ki lahko zadušijo ribe in druge vodne organizme.
5. Poškodba koralnega grebena :Odtok gnojil lahko doseže obalna območja in prispeva k poškodbam koralnih grebenov. Presežek hranil v vodi spodbuja rast alg, ki lahko zadušijo in tekmujejo s koralami za sončno svetlobo, kar povzroči beljenje koral in na koncu uničenje grebena.
6. Onesnaženje podtalnice :Nitrati iz gnojil se lahko izpirajo v podtalnico in predstavljajo tveganje za vire pitne vode. Visoke ravni nitratov v pitni vodi lahko povzročijo škodljive učinke na zdravje, zlasti pri dojenčkih, kar povzroči stanje, imenovano "sindrom modrega dojenčka", kjer je sposobnost krvi za prenos kisika zmanjšana.
7. Tveganja za zdravje ljudi :Uživanje morske hrane, onesnažene s toksini, ki jih proizvaja škodljivo cvetenje alg, lahko pri ljudeh povzroči vrsto zdravstvenih težav, vključno z gastrointestinalnimi težavami, nevrološkimi motnjami in celo boleznimi dihal.
8. Onesnaženost zraka :Odtekanje gnojil lahko prispeva tudi k onesnaženosti zraka, ko se na polja uporabljajo gnojila na osnovi dušika. Ta gnojila lahko sproščajo dušikove okside v ozračje, kar lahko prispeva k nastanku smoga in težavam z dihanjem.
Za ublažitev nevarnosti odtekanja gnojil lahko kmetje sprejmejo trajnostne kmetijske prakse, kot so natančno kmetovanje, upravljanje s hranili, pokrovne posevke in zmanjšane količine gnojil. Poleg tega se lahko ob vodnih poteh vzpostavijo varovalni pasovi in mokrišča, ki pomagajo pri filtriranju hranil in zmanjšajo njihov vpliv na kakovost vode.