1. Temperatura: Pikapolonice so hladnokrvne žuželke, zato na njihovo telesno temperaturo vpliva zunanje okolje. Najraje imajo tople temperature od 59 °F do 77 °F (15 °C do 25 °C). Pod 50 °F (10 °C) postanejo neaktivni in lahko zaradi varčevanja z energijo preidejo v stanje mirovanja. Preveč vročine lahko tudi povzroči stres ali celo ubije pikapolonice.
2. Vlažnost: Ustrezna vlažnost je za pikapolonice ključnega pomena za preprečevanje izgube vode in ohranjanje telesnih tekočin. Uspevajo v okoljih z zmerno do visoko vlažnostjo, ki se običajno giblje med 50 % in 70 %. Nizka vlažnost lahko povzroči dehidracijo, zlasti v vročem in suhem podnebju.
3. Habitat in zavetje: Pikapolonice iščejo zavetje, da se zaščitijo pred plenilci in neugodnimi vremenskimi razmerami. Najraje imajo habitate z gosto vegetacijo, kot so travišča, travniki, gozdovi in vrtovi, ki nudijo primerna skrivališča. Za njihovo preživetje je bistvena tudi bližina virov hrane, kot so napadi listnih uši na rastlinah.
4. Razpoložljivost hrane: Kot plenilci se pikapolonice prehranjujejo predvsem z listnimi ušmi, luskavicami, pršicami in drugimi majhnimi žuželkami. Ustrezna preskrba s hrano je ključnega pomena za njihovo preživetje, razmnoževanje in splošno zdravje. Če je njihov najljubši plen redek, se lahko pikapolonice preselijo na območja z obilnejšimi viri hrane.
5. Izpostavljenost pesticidom :Pesticidi in insekticidi, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu in vrtnarstvu, so lahko škodljivi za pikapolonice. Nekatere kemikalije, zlasti pesticidi širokega spektra, lahko neposredno ali posredno škodujejo pikapolonicam tako, da ubijejo njihove vire hrane.
6. Intenzivnost svetlobe: Pikapolonice privlačijo viri svetlobe, zlasti v obdobju njihovega razširjanja in parjenja. Vendar pa lahko prekomerna svetloba, na primer zaradi umetne razsvetljave ali v močno osvetljenih mestnih okoljih, zmede in izčrpa njihovo energijo, zaradi česar so ranljivi za plenilce.
7. Bolezni in paraziti: Pikapolonice, tako kot druge žuželke, lahko prizadenejo bolezni in zajedavci. Znano je, da glivične okužbe, protozoji in parazitske muhe vplivajo na populacije pikapolonic. Zdrave pikapolonice imajo boljše možnosti za preživetje takšnih izzivov.
Z razumevanjem in obvladovanjem teh okoljskih dejavnikov lahko ustvarimo ugodnejše habitate in podpremo preživetje pikapolonic, ki imajo kot naravni plenilci ključno vlogo pri nadzoru populacij žuželk in spodbujanju biotske raznovrstnosti v ekosistemih.